Zaradi krize več poceni peči na drva in več emisij

V Sloveniji je onesnaženost zraka z delci PM10 prevelika pozimi, saj individualna kurišča prispevajo 30 odstotkov onesnaženja.

Objavljeno
07. oktober 2013 21.14
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – V Sloveniji je onesnaženost zraka z delci PM10 prevelika izključno pozimi, saj individualna kurišča prispevajo 30 odstotkov onesnaženja. Razmere se slabšajo, saj vedno več ljudi kupuje poceni in neučinkovite peči na drva. Zato Sloveniji grozi kazen EU.

»Zdaj kaže, da je uporaba lesa za ogrevanje najcenejša. Proizvodnja kilovatne ure toplotne energije z utekočinjenim naftnim plinom stane 14 centov, s kurilnim oljem 12 centov, z zemeljskim plinom osem centov, s peleti pet centov, z drvmi pa dva centa. Lesni sekanci so pri tem cenejši od peletov in dražji od drv,« je povedal energetski svetovalec iz mreže En svet Matjaž Malovrh. Skrbi ga, ker hoče vedno več ljudi še dodatno prihraniti in zato kupujejo cenejše kotle brez ragulacijskih sistemov, denimo lambda sonde, ki merijo presežek kisika v dimnih plinih. Nike Kranjc iz Gozdarskega inštituta je opozorila, da tega ne bodo spremenile niti spodbude, saj nekakovostne peči stanejo tisočak ali dva, sodobni učinkoviti kotli pa tudi 10.000 evrov. »Ljudje morajo vedeti, da jih bo nekakovostna peč skozi leta stala več, saj bodo porabili več goriva, izpustili pa tudi več emisij,« je dejala Kranjčeva.

Nike Kranjc je še dejala, da kakovost goriva vpliva na delovanje kotla. Pri drveh je pomembno le to, da imajo čim manj vode, pri sekancih in peletih pa so poleg vode pomembni tudi prah in nekatere druge spojine. Po raziskavah večina peletov na slovenskem trgu ne ustreza standardom kakovosti, vendar standardi niso zavezujoči. Kranjčeva svetuje nakup lesnih goriv nekaj mesecev pred kurilno sezono, saj so takrat cenejša, pa še kakovostnejša so. Zdaj je les za kurjavo najslabše kupovati.

Zeljnata glava ne spada v peč

Pri uporabi lesa za ogrevanje je zelo pomembno tudi čiščenje dimnih vodov. To izvaja dimnikarska služba, cena za polno storitev pa je z davkom 45 evrov. Kot je povedal Vito Lojk z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), je dimnike pri tekočem in plinastem gorivu treba pregledati enkrat na leto, pri trdih gorivih pa tudi štirikrat na leto. Tanja Bolte iz MKO je opozorila, da ljudje v peči mečejo tudi revije in plastiko, kar škodi zdravju ljudi. Malovrh je povedal, da je časopisni papir še dopustno kuriti, revije, barvan les, iverke, tekstil, čevlji in zeljnate glave pa nikakor ne spadajo v peč.

V Sloveniji tudi nihče ne nadzira, kakšne peči imajo ljudje doma. Prav tako ni treba imeti pripravljenega načrta strojnih inštalacij za pridobitev gradbenega dovoljenja. Malovrh pri tem opozarja, da velikost kurilne naprave ni stvar inštalaterjev in trgovcev. Ti hočejo pač prodati čim več.

Grozi evropska kazen

Sloveniji zaradi čezmernega onesnaženja zraka s prašnimi delci grozi kazen evropske komisije. MKO je zato pripravilo odloke za sedem območij. Za Mursko Soboto je program že sprejet, zadnja, do konca novembra, pa bo Ljubljana. Odloki so podlaga za črpanje denarja iz podnebnega sklada. Letos naj bi s tem denarjem sofinancirali nakup mestnih avtobusov in tovornjakov ter toplotno izolacijo. Prihodnje leto bodo na vrsti projekti daljinskega ogrevanja, podnebnemu skladu pa se bodo pridružili milijoni iz kohezijskega sklada. Koliko bo denarja za ukrepe, ki bi zmanjšali onesnaženje zraka, Tanja Bolte še ni znala odgovoriti, a je povedala, da so vsi ukrepi na vseh sedmih območjih ocenjeni na 400 milijonov evrov, imeli pa bodo prednost tako pri porabi denarja podnebnega sklada kot kohezijskega denarja.

»Zadeva iz Bruslja je še odprta, predstavniki komisije pridejo na obisk 14. oktobra. Ne bodo preverili le izpolnjevanja te direktive, pregledali bodo vse odprte zadeve,« je na vprašanje, v kateri fazi je tožba evropske komisije proti Sloveniji zaradi onesnaženosti z delci, odgovorila Tanja Bolte.