Zaradi suše Afganistanci pobijajo ovce

Pastirji so obupani, ovce umirajo zaradi lakote in žeje, vse to pa poganja tudi vojno.

Objavljeno
29. januar 2020 06.00
Posodobljeno
29. januar 2020 06.00
V prihodnjih 40 letih bo padavin še manj in črede ovac bodo izginile. FOTO: Farshad Usyan/Afp
Pastirji v pokrajini Baktrija na severu Afganistana z žalostjo opazujejo, kako njihove črede ovac umirajo. Nekateri so se odločili, da tega ne bodo gledali in ovce raje ubili. Njihovo meso je za ljudi neuporabno, zato z njimi hranijo pse, so povedali agenciji AFP.

Huda suša ogroža tradicionalno življenje, od reje ovac do tkanja preprog in drugih izdelkov iz volne. Znanstveniki napovedujejo slabšanje razmer, saj je Afganistan med najbolj ranljivimi državami zaradi podnebnih sprememb, čeprav izpusti le tisočinko svetovnih emisij toplogrednih plinov. Za mnoge je sedanja suša najhujša od vseh, kar se jih spomnijo. V hribih in v puščavi je poginilo veliko ovc in drugih živali.

Tudi rejci ovc pasme karakul, ki so znane po kodrastih jagnjetih (iz njihovih kožuhov izdelujejo tradicionalne kape), prodajajo svoje črede v klavnice. To zanje predstavlja ogromno škodo in konec življenja, ki so ga poznali. Kljub temu, da ne poznajo dognanj znanstvenikov o podnebnih spremembah, vsi vedo, da se razmere spreminjajo. Zadnja velika suša je bila pred 12 leti, pred tem je ni bilo 50 let.

12
let je od prejšnje večje suše, ki pa ni bila tako huda kot sedanja, ko ovce poginjajo.


Konec tradicionalnosti


Po podatkih UNEP je kar 80 odstotkov Afganistancev odvisnih od kmetijstva in reje drobnice, na to pa imajo ključni vpliv padavine. Znanstveniki napovedujejo, da se bodo padavine v prihodnjih 40 letih zmanjševale, temperature pa zrasle za do štiri stopinje Celzije glede na 1999. Suše bi lahko kmalu postale običajne, to pa pomeni tudi širjenje puščave in izgubo obdelovalne zemlje.

image
Pred taboriščem razseljenih ljudi pred Mazar-i-Šarifom s sončno energijo zbirajo vodo. FOTO: Farshad Usyan/Afp


Dež pa lahko težave tudi še poveča. Lani pomladi so obsežne poplave odnesle cele vasi in polja. Združeni narodi ugotavljajo, da skoraj polovica podeželskega prebivalstva doživlja pomanjkanje hrane. V državi, kjer sta nezaposlenost in revščina glavni gonili vojne. Človeško ceno je mogoče videti pred Mazar-i-Šarifom, kjer beli šotori Združenih narodov gostijo na stotine družin.
Večina jih je pribežala pred vojno in pred sušo.

Povišanje cen volne mnogim onemogoča zaslužek, ki so ga imeli s tkanjem tradicionalnih preprog. Sedem kilogramov volne je pred sušo stalo 19 dolarjev, zdaj pa 31 dolarjev. Višje cene volne ob tem niso povzročile dviga cen preprog, trg je namreč zamrznjen zaradi pogovorov med talibi in ZDA. Ljudje pa se brez dela počutijo popolnoma neuporabni, kar je nevarno.