Tiskane izdaje
Domžale - Sredi novembra smo imeli na OŠ Domžale ekodan. Tema letošnjega ekodne je bila zdrava prehrana. Ekodan je potekal v sklopu projekta tradicionalni slovenski zajtrk.
Učenci 9. b razreda smo letošnji ekodan začeli zjutraj s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki je sestavljen iz domačega kruha, masla, medu, mleka in ekološko pridelanih jabolk. Vsi prehrambni proizvodi so pridelani v lokalni okolici, kar daje temu projektu poseben pomen, saj osnovnošolce nauči, kako pomemben obrok je zajtrk, izpostavi dejstvo, da so izdelki domači, poleg tega pa poskrbi še za boljšo samooskrbo.
Predavanje o samooskrbi
Po tradicionalnem slovenskem zajtrku smo prisluhnili predavanju okoljevarstvenika Antona Komata, ki nam je povedal veliko zanimivega o samooskrbi.
Samooskrba pomeni, da neka država pridela toliko hrane, da prehrani svoje prebivalce, kar posledično pomeni, da je nič ne uvozi iz drugih držav. Samooskrba v Sloveniji od leta 2000 vztrajno pada, zato je pomembno, da smo seznanjeni s to čedalje večjo težavo za Slovenijo.
Vzrok za nizko samooskrbo v Sloveniji je nižja cena uvožene hrane. Samooskrba je za Slovenijo pomembna zaradi državne varnosti na področju samooskrbe v primeru ekonomske krize, zagotavljanja delovnih mest, zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine, varovanja okolja (dolgi transporti), urejenosti in obdelanosti podeželja in izboljšanja zdravja prebivalstva (višja hranilna vrednost živil in višja vsebnost vitaminov).
Lastna zelenjava je bolj zdrava. Foto OŠ Domžale
Da bi Slovenija zvišala svojo stopnjo samooskrbe, izvaja različne projekte, kot so npr. tradicionalni slovenski zajtrk, shema šolskega mleka in shema šolskega sadja (SŠS). Breme okolju predstavljajo tudi dolgi transporti. Hrana lahko do trgovine prepotuje tudi do 2300 kilometrov.
Na področju samooskrbe je še ena težava in to je zavržena hrana. Na svetu zavržemo tretjino hrane, ki jo kupimo. Slovenci pa letno zavržemo okoli 90 kilogramov hrane na prebivalca, kar pomeni, da vsako gospodinjstvo na leto zavrže več kot 500 evrov. Kar ena četrtina vse odvržene hrane je nedotaknjena.
Toliko hrane zavržemo ker nakupimo prevelike količine hrane, pozabljamo živila v hladilnikih, pripravljamo prekomerne količine hrane, ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti, hrane pa ne spoštujemo.
Samooskrbo v Sloveniji povišamo s kupovanjem ekološke hrane pri kmetih ali pa vsaj na tržnici. Na tržnici lahko s pristnim stikom s prodajalcem izveš, kje so gojili sadje in zelenjavo, v trgovini pa ne. Menim, da bi morali vsi Slovenci poznati prednosti lokalno pridelane hrane in slabosti »trgovinske« hrane ter njen vpliv na okolje.
