Tiskane izdaje
Ministrstvo za infrastrukturo bo še ta teden dalo v javno obravnavo akcijski načrt za trajnostno mobilnost. Cilj je bolj ali manj zdaj že jasen, popraviti izjemno neugodno porazdelitev poti med prevoznimi sredstvi. Pri nas ljudje kar 82 odstotkov poti opravimo z avtomobili (to je povprečje in seveda ne velja za vse), v avtomobilu se vozi 1,2 človeka, mobilnost pa v družinskih proračunih pri nas požre največji delež v Evropi.
A tudi konference se vrtijo okrog posameznih delov teh strategij. Nazadnje o električni mobilnosti. Spodbude za električne avtomobile so ponekod višje in bolj dodelane, pri nas pa sistem bonitet in davkov še vedno v prednost postavlja starejše dizelske avtomobile pred električnimi. Elektrika sicer prodira povsod, tudi na Ženevskem avtomobilskem salonu so električna vozila prišla pod najsvetlejše žaromete. Pospešek do sto kilometrov na uro v 1,8 sekunde, dosegi 400 kilometrov in več, prihodnost je tu in zdaj. Še malo, pa bodo vozila avtonomna, pa tudi letela bodo po navodilih iz telefona.
Manjka še prost pretok souporabe avtomobilov. Foto Borut Tavčar/Delo
A elektrika že veliko desetletij poganja tudi vlake. V Sloveniji je videti, kot da bo tako tudi ostalo in nič več. Pa bi lahko z vlaki v taktnih vožnjah pobrali veliko potnikov v Ljubljano iz vseh smeri. Pa tudi s konca Šiške do središča Ljubljane bi takšen prevoz lahko bil učinkovitejši od avtobusov, zlasti v malo slabšem vremenu. A bodo ob inerciji železnice avtobusi tudi prehiteli vlake. V načrtu so namreč že linije z dinamičnim indukcijskim polnjenjem električnih avtobusov. Trole v zraku bodo zamenjali trakovi v tleh. Če bi še proge mestnega prometa to naredilo bolj logične, bi bilo sploh krasno.
Glede na vsa dogajanja se z vlakom še dolgo ne bo dalo udobno priti iz Ljubljane do slovenske obale. Še vedno bo treba za obisk tega dela Slovenije najeti avtomobil. To niti ni tako slabo, saj zunaj glavnega mesta nov avto, in najeti avti so večinoma povsem novi, še vedno vzbudi pozornost. Prodaja avtomobilov se namreč spet povečuje, po drugi strani pa se nekateri že kar veselijo, da bodo Nemci morali prodati nekaj let stare dizelske avtomobile. To bo posel.
Bodo stari dizli končali pri nas? Foto Borut Tavčar/Delo
Nemci so se namreč ustrašili, mesta zaradi pritiska evropske komisije uvajajo omejitve prometa. A tudi tu so vsi zgrešili bistvo. Promet omejujejo zaradi čezmernega onesnaženja zraka, to je bil tudi razlog tožbe okoljevarstvene organizacije. Avtomobilski izpuhi povzročajo številne bolezni, tudi raka, delci se nalagajo v možganih, izpuhe so povezali tudi z diabetesom in prezgodnjimi porodi.
Ni to dovolj razlogov za še kakšno tožbo? Proti vsem avtomobilom, ki povzročajo hrup, imajo strupene izpuhe in zasedajo ogromno prostora? Ki bi ga lahko uporabili za oblikovanje otroških igrišč in navsezadnje vrtičkov za lokalno oskrbo z zelenjavo in sadjem tudi v mestih. Ozrite se okrog in boste hitro ugotovili, koliko prostora je rezerviranega za avtomobile. Tudi za tiste, ki jih ljudje pripeljejo v Ljubljano na razstavo za devet ur. Spodbudno je, da tudi življenje brez lastnega avtomobila doživlja pozornost in tudi čedalje bolj pozitivne odzive.
Slovenija ima namreč izrazito slab delež samopreskrbe s hrano, kar bo nekoč še hud, tudi varnostni problem. Hrana, ki ni lokalna in zdrava, brez kemikalij, tudi povzroča bolezni. Razpršena poselitev države je idealna za usmeritev v pridelavo zdrave hrane, ne pa tudi za promet. Razmere se slabšajo, kmetijske površine pozidavamo ali pa jih opuščamo, ljudje pa se vozijo na delo v središča, seveda z avti. Če bi te gnala elektrika ali vodik, bi bilo bolje, a še vedno ne dobro. Veliko avtomobilov zahteva namreč velike ceste, ki veliko stanejo ob gradnji in tudi pri vzdrževanju. Pa to ni težava, težava je naložba v boljše železnice.
Napovedi vlade so sicer smele, a vlada se že poslavlja. Konec leta se vsi dobri načrti lahko še spremenijo. Le to ne, kar smo obljubili evropski komisiji in svetu. Do 2020 bomo lahko glede na leto 2005 povečali emisije iz prometa za 27 odstotkov, 2030 pa bodo lahko le še za 18 odstotkov višje kot 2005. Ob rasti prometa bo to izjemno težko doseči. Mogoče pa bodo državljani, tako kot ponovitev referenduma za drugi tir, nekoč na sodiščih lahko dosegli tudi nujne ukrepe za čist zrak v mestih. Ta imajo dejansko vse vzvode za izboljšanje prometne slike znotraj svojih meja. Širše spremembe pa lahko pridejo le s sodelovanjem.
Brez avtomobila je v mestu še vedno mogoče preživeti. V dneh, ko posije sonce, še posebej.
***
Eko blogi na Delo.si
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku 17 za filozofijo ljubljanske filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savić je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanović je predstavnik WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnikov o uporabi človeka in Slovenije.
In Borut Tavčar, novinar Dela.
