Zelo vroče nam bo še (najmanj) štiri leta

Zelo verjetno je, da bodo med letoma 2018 in 2022 povprečne temperature kopnega in morja po celotnem planetu zelo visoke. Vročinski valovi bodo postali pravilo, ne izjema.

Objavljeno
16. avgust 2018 09.42
Posodobljeno
16. avgust 2018 10.56
Ekipa raziskovalcev ni ugotovila le tega, da bo pripekajoča temperatura zraka ostala visoka vse do leta 2022, temveč je tudi majhna verjetnost za zelo hladne vremenske pojave. FOTO: Reuters
Be. B.
Be. B.
Znanstveniki so na podlagi nove raziskave potrdili, da je velika verjetnost, da bodo temperature še prihodnja štiri leta zelo visoke, rezultate raziskave povzema Euronews.

»Želeli smo predvideti, kako se bo podnebje samo razvijalo,« je povedal vodja raziskave Florian Sévellec iz nacionalnega centra za raziskave v Franciji. Pokazali smo, da naravne spremembe podnebja kažejo, da bo podnebje v prihodnjih štirih letih v »vročem obdobju«.



Letošnje leto je bilo tipičen primer zelo toplega leta, je dejal Sévellec. Znanstveniki določijo vroče poletje na podlagi povprečnih temperatur letnih časov: če se ti precej višje od preteklih let, gre za otoplitev. Letošnje poletje, ki je zaradi visokih temperatur po svetu povzročilo veliko naravnih nesreč, je toplejše kot preteklo.

image
V prihodnjih raziskavah si Sevellec želi, da bi podnebni fenonem, ki so ga zdaj preučevali na globalni ravni, opazoval v regionalnem obsegu. FOTO: AFP


Ekipa raziskovalcev ni ugotovila le tega, da bo pripekajoča temperatura zraka ostala visoka vse do leta 2022, temveč je tudi majhna verjetnost za zelo hladne vremenske pojave. »Hladno obdobje še vedno ni povsem nemogoče, a zelo malo verjetno,« je dodal avtor raziskave.
 

Vročinski valovi pravilo, ne izjema


Ekipa je raziskavo vodila, preden je Evropo in druge dele sveta dosegel vročinski val. Raziskovalci so že pred tem opozorili, da bodo rekordni vročinski valovi, kakršen je to poletje zajel Evropo, postali pravilo, ne pa izjema, in sicer zaradi podnebnih sprememb, ki motijo ustaljene vremenske vzorce.



S preučevanjem že obstoječih simulacij iz preteklih stoletij in iskanjem vzporednic s trenutnimi razmerami podnebnih sprememb je ekipa sklepe raziskave dobila s precejšnjo zanesljivostjo, so zapisali.

V prihodnjih raziskavah si Sevellec želi, da bi podnebni fenomen, ki so ga zdaj preučevali na globalni ravni, opazoval v regionalnem obsegu.