Zgradili največjo komercialno baterijo na svetu

Berlin – Nemčija je lani z obnovljivimi viri pokrila četrtino svojih potreb po električni energiji, čez tri desetletja naj bi jih že osemdeset odstotkov. A veter in sonce prinašata tudi neugodno nihanje v preskrbi in visoke cene. Vsaj malo bo pomagala največja komercialna baterija na svetu, ki so ji zgradili v Schwerinu.

Na vetrovnem severu Nemčije so postavljene neštete vetrnice, industrija pa je skoncentrirana bolj na jugu države in tudi zaradi tega prehod na obnovljive vire energije Nemčiji prinaša hude glavobole. Ko je vetra in sonca v preobilju, dotok električne energije obremenjuje celo daljnovode sosednjih držav, ko bi jo zvečer in ponoči najbolj potrebovali, pa je, vsaj tiste iz obnovljivih virov, zmanjka. Kanclerka Angela Merkel po nesreči v Fukušimi postopno zapira še jedrske elektrarne, zato Nemčija z vse večjim izkoriščanjem premoga v brezvetrnem in senčnem času onesnažuje ozračje, cena električne energije za gospodinjstva pa je med najvišjimi v Evropi. Nemčija prehod na obnovljive vire spodbuja z visokimi subvencijami, ki na koncu po žepu udarijo porabnike.

Vse bolj se pritožuje tudi gospodarstvo, saj ameriški tekmeci zaradi revolucionarnega pridobivanja plina iz skrilavcev za energijo plačujejo tudi do štirideset odstotkov manj. Nemčija zato še nestrpneje od drugih upa na skorajšnje razvitje dostopnega in cenovno ugodnega hranjenja energije iz obnovljivih virov, pri iskanju rešitve te največje energetske uganke sodobnega časa pa sodeluje tudi sama. V Schwerinu so tako zgradili največjo komercialno baterijo na svetu. Ni sicer najbolj praktična in tudi ne bo rešila vseh nemških energetskih težav, a s 25 tisoč litij-ionskimi baterijami, ki zmorejo shraniti do pet megavatov energije, naj bi vsaj malo pripomogla k stabilnejši oskrbi.

Sistem baterij v velikosti srednje velike industrijske hale pa seveda ni dokončen odgovor na nemške energetske težave. Strokovnjaki zato že razvijajo načine za pretvarjanje električne energije z elektrolizo v vodik in naprej v metan. Ker pa se pri tem izgublja veliko energije, drugi bolj stavijo na črpalne elektrarne, ki energijo shranijo v visoko ležeča akumulacijska jezera ter jo po potrebi proizvajajo z izkoriščanjem padca vode v nižje ležeča. Velikih akumulacijskih jezer pa v Nemčiji ni dovolj in gradnji novih nasprotujejo varuhi okolja, zato bi morali k sodelovanju prepričati Norveško, ki jih ima v izobilju. V nasprotnem primeru bodo morali ponovno razmisliti o jedrski energiji ali pa počakati na genija, ki bo iznašel dostopnejši in zmogljivejši način shranjevanja električne energije.