Živa bitja smo med seboj močno povezana

Pestrost življenja Vsak dan grozi izumrtje več sto živalskim in rastlinskim vrstam

Objavljeno
12. maj 2017 14.24
Tjaša Bračič in Maša Brezovar, 8. razred, OŠ Vavta vas
Tjaša Bračič in Maša Brezovar, 8. razred, OŠ Vavta vas

Vavta vas – Biotska raznovrstnost je tema, o kateri se ne govori veliko, čeprav je zelo zanimiva. Zato smo se o njej pogovarjali z učiteljico biologije in kemije Jano Mežič, ki poučuje na osnovni šoli v Vavti vasi.

Zakaj ste se odločili študirati biologijo?

Poleg risanja in slikanja me je vedno zanimala tudi narava.

Ali pri pouku obravnavate temo o raznovrstnosti življenja?

Da, v 9. razredu, v okviru ekologije.

Kako bi s svojimi besedami pojasnili, kaj je biotska raznovrstnost?

Pri biotski raznovrstnosti (pestrosti) gre pravzaprav za raznolikost na treh stopnjah. Najprej na stopnji genov, v enem leglu mačk imamo denimo mlade muce, ki so si med seboj zelo različne, imajo torej različen dedni zapis. Druga stopnja so vrste, kar imenujemo vrstna pestrost; okrog nas obstaja veliko različnih vrst živali, rastlin, bakterij, gljiv. Tretja pa je stopnja ekosistemov: na našem planetu Zemlja imamo reke, potoke, jezera, jame, visoke gore, morja oziroma oceane, puščave, gozdove, stepe, tropski deževni gozd, tundre in tako naprej.

Ali menite, da je biodiverziteta pomembna za nas? Zakaj?

Biotska raznovrstnost na prej omenjenih stopnjah je zelo pomembna, saj smo živa bitja med seboj močno povezana, povezani pa smo tudi z našim življenjskim okoljem. Primer: v gozdu ali na travniku lahko najdemo veliko užitnih rastlin, gliv, tudi živali. Če zmanjšujemo življenjski prostor teh živih bitij, se zmanjšuje pestrost in hkrati je manj hrane tudi za človeka.

Menite, da je biotska raznovrstnost ogrožena in da bo sčasoma izginila?

Biotska pestrost je ogrožena že več desetletij in se še zmanjšuje. Na nekaterih območjih na našem planetu, denimo v tropskem deževnem gozdu, je že na zelo kritični meji. Vsak dan grozi izumrtje več sto živalskim in rastlinskim vrstam. V zadnjih 500 letih je izumrlo skoraj 900 vrst. Na srečo pa odkrivajo tudi nove vrste, ki bi jih nujno morali zaščititi.

Kako bi mi kot posamezniki lahko pripomogli k temu, da bi bila biotska raznovrstnost manj ogrožena?

Ljudje bi lahko storili največ, saj se biotska raznovrstnost pravzaprav zmanjšuje zaradi nas. Postajamo pohlepni, objestni, brezsrčni. Uničujemo in posegamo v življenjska območja, ki so milijone let varovala mnoga živa bitja. Kot posameznik lahko narediš malo. Moja naloga je, da vas mlade ljudi ozaveščam o trenutnem stanju na našem planetu, v naši okolici. Da vam podam vedenje, vaša naloga pa je, da o tem razmišljate in ko bo čas, tudi ukrepate. Za začetek – ne mečimo odpadkov v naravo. Na šolskih izletih imamo s sabo vrečko za odpadke. Poleg vrta postavimo kompostnik, v katerem se bodo naselila mnoga talna bitja.

Učiteljica biologije in kemije Jana Mežič. Foto OŠ Vavta vas

Nekateri znanstveniki verjamejo, da današnja biotska raznovrstnost ni dosti drugačna od biotske raznovrstnosti pred 300 milijoni leti, medtem ko nekateri drugi menijo, da raznolikost fosilov odslikava raznolikost življenja. Kaj o tem menite vi?

Raznolikost fosilov lepo kaže stanje v določenem geološkem obdobju. Trenutno smo v novem geološkem obdobju, za katerega bodo čez več sto let značilni popolnoma drugačni fosili, denimo plastenke, pločevinke, plastične vrečke; skratka plasti v zemlji, ki bodo iz plastike. O tem je vredno razmišljati in vsak kos plastike oddati v ustrezen zabojnik.

Pravijo, da biodiverziteta bogati prostočasne dejavnosti. Ali se strinjate s tem?

Se strinjam. Dejavniki, ki bi jih izpostavila, so na primer sprehodi v naravi, kolesarjenje, pohodništvo, vrtičkanje in podobno.