Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljanski Regionalni center za ravnanje z odpadki je največji tak center v tem delu Evrope in temelji na znanju in tehnologiji Strabaga. Tehnični direktor za visoke gradnje Dietmar Cerjak pravi, da se projekti selijo v vzhodno Evropo.
Strabag je po prometu že največje podjetje na področju visokih gradenj v Sloveniji, kot pravijo, pa lahko v lokalni enoti izkoristijo vse znanje koncerna, tudi 30-letne izkušnje v kompostiranju odpadkov. Pogovarjali smo se s Thomasom Büchnerjem, ki je v Strabagu pristojen za okoljsko tehmologijo in tehničnim direktorjem visokih gradenj Dietmarjem Cerjakom, ki že deset let vodi slovenski Strabag.
Kaj je Rcero? Kakšne odpadke bo sprejemal in kaj bo iz njega prihajalo?
Cerjak: Rcero je največji center za ravnanje z odpadki v tem delu Evrope in temelji na znanju in tehnologiji Strabaga, ki je zgradil približno sto takih centrov v različnih državah in različnih velikostih. V Sloveniji smo sami tudi poskrbeli za celoten razvoj, vse uredili v dogovorjeni kakovosti, zahtevanem času in v okviru predvidenih stroškov. Gradbeni čas je bilo na koncu zelo športen, to pa je bilo nujno, da smo lahko dobili predviden evropski denar. To je bil tudi del našega naročila.
Büchner: Ta objekt je sposoben sprejemati in predelati različne vrste odpadkov, skupaj tudi do 171.000 ton na leto. Gre za mešane gospodinjske odpadke, tem podobne odpadke iz storitvenih dejavnosti, kosovne odpadke in ločeno zbrane biološke odpadke. Ravno zaradi različne sestave odpadkov, ki jih bo sprejemal, je Rcero edinstven. Iz obrata bo šlo do 30.000 ton odpadkov, ki bodo namenjeni recikliranju, do 60.000 ton goriva, ki bo prve in druge kakovosti, ter 7000 ton komposta. Poleg tega bo iz mešanih in bioloških odpadkov nastalo tudi veliko plina za proizvodnjo elektrike in toplote.
Elektrike bo dovolj za vse potrebe centra. Boste kaj elektrike predali tudi v omrežje?
Büchner: Proizvajali bomo dva megavata elektrike na uro, to je res velika količina. V bistvu bo šla skoraj vsa elektrika v omrežje. Proizvodnja energije bo enakomerna, saj obdelava odpadkov in proizvodnja plina poteka več časa. Rcero pa bo več elektrike potreboval podnevi. Da ne bi bilo kakršnih koli zapletov, bo šla vsa elektrika v omrežje, iz omrežja pa bo Rcero vzel toliko elektrike, kot je bo potreboval sproti.
Kakšna bo kakovost komposta, se ga bo dalo uporabiti tudi na površinah za pridelavo hrane?
Büchner: Glede na to, da smo uporabili vrhunsko tehnologijo, bo tudi kakovost komposta zelo visoka. S pridelavo komposta imamo 30 let izkušenj, zato smo prepričani, da bomo tudi tu proizvajali odličen kompost, ki se bo lahko uporabljal na vrtovih in na njivah. Gre namreč za kompost iz ločeno zbranih bioloških odpadkov. V podobnih centrih drugje, denimo v Španiji, proizvajajo kompost tudi iz veliko bolj umazanih mešanih odpadkov. Ampak tudi tam nam je uspelo proizvesti tako kakovosten kompost, da se ga lahko uporablja v vinogradništvu.
Cerjak: Ob tem bi prebivalce pozvali, naj bodo bolj dosledni pri ločevanju bioloških odpadkov, da bomo v Rcero dobili samo biološke odpadke brez različnih, ki tja ne sodijo. Tako bodo rezultati lahko zelo dobri.
Bi bilo smiselno, da Snaga ljudem začne razdeljevati biorazgradljive vrečke za te odpadke?
Büchner: Primerno ločevanje bioloških odpadkov je po naših izkušnjah iz drugih mest zelo dolgotrajen proces. Težko je govoriti na splošno. Želja je, da bi tudi v Ljubljani prišli do višje ravni kakovosti bioloških odpadkov. Podjetju, kot je Snaga, je zagotovo pomembno povišanje ravni ločenega zbiranja bioloških odpadkov, saj bi tako pridobili še več energije in še več kakovostnega komposta.
Cerjak: Priti mora do miselnega preskoka v glavah ljudi, pa ne zgolj pri posameznikih, temveč tudi v podjetjih. V Strabagu ločujemo odpadke, imamo vse certifikate. To bi bilo dobro tudi pri drugih podjetjih, mora postati del kulture ljudi.
Snaga napoveduje, da bo poiskala podjetja, ki bodo predelala tudi gorivo.
Büchner: To je izven naših pristojnosti, mi smo objekt načrtovali in zgradili. Rcero mora delovati na določeni ravni kakovosti. Gre za materiale, ki imajo različne kalorične vrednosti, stopnjo gorljivosti, gorivo prve kakovosti pa je mogoče primerjati z rjavim premogom. Za to gorivo se bo ciljno ločevalo plastiko, papir in folije. Gorivo druge kakovosti nima tako visoke kurilne vrednosti, je bolj umazano.
Pozivate k bolj učinkovitemu ločenemu zbiranju odpadkov. Ne bo potem Rcero prevelik?
Cerjak: Rcero je predviden za 700.000 ljudi. Ni prevelik, je v skladu z razpisom občine. Rcero je vzor, številne delegacije prihajajo, tako iz Avstrije kot drugih držav, to so delegacije strokovnjakov, ki imajo veliko znanja, pa tudi delegacije iz držav, ki odpadke še vedno zakopavajo. Rcero zmanjšuje količino odpadkov, ki se jih odloži.
Büchner: V Evropi opažamo trend, da se pri takih projektih usmerjajo centralno, prednost je namreč, da je v njih mogoče uporabiti boljšo, sodobnejšo tehnologijo, emisije pa se zmanjšajo, saj en velik center proizvaja manj emisij kot več manjših.
Na tak projekt smo izjemno ponosni in o njem govorimo v superlativih. Rcero je edinstven tudi zato, ker je zelo fleksibilen, preprosto ga je prilagajati na različne okoliščine. Kakšen bo razvoj v prihodnje, ne morem soditi, ne živim v Sloveniji. Rcero je prilagojen za nihanja, ko bo denimo več bioloških odpadkov in manj mešanih. S tem smo tudi izpolnili razpisne pogoje.
Evropsko financiranje se preusmerja iz takih infrastrukturnih projektov v povezovanje Evrope in inovacije.
Büchner: Priznam, da je pri takih projektih financiranje iz EU zelo pomembno. Z našo tehnologijo delamo že 20, 25 let na takih projektih, in se že vseskozi selimo. Pred 15 leti smo gradili v Španiji in na Portugalskem, tam zdaj takih projektov nimamo več. Spremenila se je lokacija, zdaj gradimo v Sloveniji, na Poljskem. Podobni projekti se zdaj izvajajo bolj v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Financiranje se po mojem mnenju ne zmanjšuje, denar se le seli. Selitve in okoljske tehnologije gredo vedno po enakem postopku. Najprej se poskrbi za pitno vodo in čiščenje odpadne vode, drugi korak je ureditev sistema za ravnanje z odpadki. Tako se ti infrastrukturni projekti tudi končajo.
Kakšne prihranke prinaša Rcero Snagi in podjetjem, ki bi lahko uporabljala proizvedene materiale?
Büchner: Na to vprašanje težko odgovorim, ker ne poznam kakšne so cene zbiranja in odlaganja odpadkov.
Cerjak: Lani je Snaga v Ljubljani enomesečni znesek občanom tudi vrnila. Če je poslovanje tako korektno, je Rcero gotovo na pravem mestu.
Thomas: Povsem iz gospodarskega vidike, glede na tako visoko investicijo, je gotovo ceneje odpadke preprosto zakopati. Vendar je ravno to kršitev evropske zakonodaje in ta nas sili, da se to področje uredi. Ne da se gledati le skozi številke in koliko se prihrani.
Cerjak: Tak objekt mora biti v interesu vseh prebivalcev.
Se Rcero sklada s konceptom Nič odpadkov, ki ga je prevzela Snaga? Tok odpadkov naj bi postal nov rudnik materialov.
Büchner: Rcero se sklada s konceptom Zero waste. Novi rudniki, to je vsekakor vizija, ki ji sledimo in tudi želja za prihodnost. S projektom Rcero smo v samem vrhu tudi po zmanjševanju emisij. Ne bo izpustov metana in ogljika, kot je običajno pri deponijah. Obnovljivi viri in trajnostni razvoj, s tem projektom smo na vrhu.
Strabag ima veliko projektov v Sloveniji, z nekaterimi so bile tudi težave. Rcero dviga zaupanje v sodelovanje?
Cerjak: Rcero je eden od številnih projektov Strabaga v Sloveniji. Smo tremi najpomembnejšimi gradbenimi družbami v Sloveniji, v zadnjih nekaj letih celo največja družba na področju visokih gradenj v Sloveniji po prometu. Tu sem odgovorna oseba že deset let. Zaradi vseh teh nihanj smo razvili fleksibilen način poslovanja. Ne zgodi se nam, da bi razneslo stroškovno plat projekta, ni projekta, ki bi zamujal zaradi naših napak, seveda pa smo se soočali s številnimi težavami.
Bi energetska prenova stavb lahko dvignila gradbeništvo?
To so predpostavke in zahteve, ki bodo morale biti dosežene v vseh državah, za zdaj pa to še ni vir našega prometa. Mislim da bosta še dve leti v slovenskem gradbenem sektorju precej težki, upam, da bomo lahko nadaljevali stabilno poslovanje. Seveda, vsako gradbeno podjetje si želi graditi in bo gradilo. Tu živi 2,2 milijona ljudi, ko bo vse zgrajeno, se bo začela obnova, prišli bodo novi standardi, gradbeni sektor se ne bo ustavil. Razvoj bo šel naprej, gradili bomo nove šole, nove bolnišnice, obnoviti bo treba tudi ceste. Prebivalstvo se stara, zgraditi bo treba nove domove za upokojence. Poudariti moram še enkrat, Strabag je slovensko podjetje, plačujemo slovenske davke, pravočasno plačujemo svoje podizvajalce in svoje zaposlene. Več kot 90 odstotkov naših partnerjev so slovenska podjetja. Surovin in gradbenega materiala ne vozimo iz Avstrije in Nemčije, kot namigujejo nekateri, saj bi bilo to tudi stroškovno nesmiselno. Poleg tega imamo lastne investicije, lastna zemljišča. V bližnji prihodnosti načrtujemo tudi gradnjo poslovne stavbe.
