Tiskane izdaje
Ekipa GreenLight WorldFlight, ki jo sestavlja zgolj enajst ljudi, je predstavila rezultate letošnjega poleta okrog sveta in drugih poletov, ki jih je od leta 2012 opravil pilot Matevž Lenarčič z ultralahkimi letali, poleg tega pa napovedala še tri nove polete do leta 2020 ali 2021. Griša Močnik, direktor Aerosola, je povedal, da je črni ogljik rezultat nepopolnega izgorevanja, zato je emisije nemogoče izračunati glede na porabo goriva. Črni ogljik vidimo, denimo, kot črn oblak za starim dizelskim avtomobilom ali kot siv oblak iz dimnika, kjer kurijo na drva. Ker ga ni mogoče izračunati, so pomembna merjenja, ta pa kažejo, da so vsebnosti črnega ogljika v ozračju za vsaj četrtino višje, kot jih lahko upoštevajo najboljši podnebni modeli.
Suhi oblaki
Črni ogljik je po Močnikovih besedah za ogljikovim dioksidom drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja ozračja, v zraku pa se zadrži manj časa, le nekaj tednov. Oblaki se lahko širijo zelo daleč, plast črnega ogljika pa ostaja lokalno ter regionalno segreva atmosfero in vpliva na nastajanje oblakov. Največji negativni učinek ima črni ogljik takrat, ko se usede na led ali sneg, denimo v Himalaji in Tibetu, in na severnem tečaju. »Videti je megleno, vendar so ti oblaki, ki so posledica sežiganja ostankov žetve ali kurjenja gozdov za ureditev plantaž palm, katerih olje pojemo v čokoladi, popolnoma suhi. Toliko delcev je, da se niti prave kapljice ne morejo oblikovati, zato že ugotavljajo, da imajo na severu Kitajske manj padavin, na jugu pa več ekstremnih vremenskih pojavov. Črni ogljik vpliva tudi na začetek monsunskega obdobja,« pravi Močnik.
Foto: Griša Močnik pri predstavitvi rezultatov. Avtor: Roman Šipić/Delo
Podatki, ki jih upoštevajo
»S preprostimi in poceni poleti okrog sveta lahko pridobimo veliko podatkov, ki jih prej ni bilo,« je Močnik poudaril pomembnost poletov. Rezultate so predstavili že na več mednarodnih znanstvenih konferencah, prihodnji teden gredo spet v ZDA, o črnem ogljiku so prvič resneje razpravljali tudi na podnebnem vrhu v Parizu. Meritve pa so pomembne tudi lokalno. Mestna občina Ljubljana je že leta 2013 v sodelovanju z Aerosolom preverjala, ali so določeni ukrepi učinkoviti ali ne. Tako so pokazali, da omejitev osebnega prometa na Slovenski cesti zniža lokalne emisije saj za 70 odstotkov.
Matevž Lenarčič je pojasnil, da je podatke o koncentracijah črnega ogljika zbiral med 2. marcem in 22. aprilom. V 15 etapah je z ultralahkim letalom preletel 42.222 kilometrov, v njem pa je preživel dobrih 181 ur. Na višini 1800 metrov je letel s povprečno hitrostjo 232 kilometrov na uro in povprečno porabo 16 litrov goriva na uro. »Na tem majhnem planetu se gnete sedem ali osem milijard ljudi in vse, kar povzročimo, ostane tu, vsi rezultati prerivanja, tekmovanja, pehanja za bogastvom,« je Lenarčič ob fotografiji Zemlje pojasnil, zakaj sploh izvajati meritve.
Načrti do leta 2021
Lenarčič si v prihodnje želi manj birokratskih težav. Letos je letalo registriral v Franciji. Napovedal je, da bo že v prvi polovici prihodnjega leta meril vsebnost črnega ogljika nad celotnim Sredozemskim zalivom, alpsko verigo in osrednjo Evropo. »Živimo v regiji, ki je zelo lepa. Vendar se ledeniki v Alpah zelo hitro topijo, kar lahko povzroči velike težave z vodo,« je dejal Lenarčič.
Za leto 2018 je načrtovan polet nad indijsko podcelino in Himalajo. »Na podcelini je že 1,4 milijarde ljudi, vsi pa so odvisni od vode z ledenikov v Himalaji,« opozarja Lenarčič in dodaja, da so vse civilizacije propadle zato, ker so potrebe presegle zmožnosti narave. Leta 2019 bo Lenarčič predvidoma letel čez Rusijo in Kitajsko, leta 2020 ali 2021 pa nad Antarktiko in Arktiko. Pravi, da je zelo dobro, če kdaj izmerijo tudi nič črnega ogljika. Na izziv, da je za take poti potreben pogum, pa Lenarčič odgovarja, da je treba življenje vzeti takšno, kot je, smrtno nevarno. »Temu se ne da izogniti s kupom denarja na nekih otokih,« pravi Lenarčič. Močnik pa je dodal, da je treba poudarjati dobre zgodbe.
Vir: Delo
