Znanja o ločevanju odpadkov ni nikoli preveč

Ljubljana – Ločevanje odpadkov že dolgo ni več modna muha, temveč vsakdanja rutina, s katero ohranjamo naravne vire in odpadke spreminjamo v uporabne surovine. Znanja o tem, kaj sodi v kateri zabojnik, ni nikoli preveč. Vedno je kakšna sprememba.

Tudi zato je družba Slopak v sodelovanju z Mercatorjem v okviru evropskega projekta Ločujmo odpadke v nakupovalnih centrih po državi pripravila infotočke, na katerih ljudi opozarja na pravilno ločevanje odpadkov, jih pouči o odpadkih, ki jih vsak dan mečemo v različne zabojnike, in med obiskovalce deli letake, bombažne nakupovalne vrečke in brošure o kompostiranju.

Čeprav odpadke že nekaj let ločujemo in razvrščamo v več zabojnikov, imajo ljudje pri njihovem ločevanju še vedno težave. Na infotočki v Ljubljani so posamezniki še vedno spraševali, kam naj oddajo pločevinko, kozmetiko ali pokvarjeno stensko uro. Tudi pri ločevanju bioloških odpadkov še nastajajo napake. Enako je bilo v Postojni, Kopru in Kranju, kjer so sodelavci družbe Slopak v prvem tednu akcije delili nasvete, znanje in promocijsko gradivo o ločevanju odpadkov.

Kam gredo odpadki

V grobem še vedno velja, da med embalažo odvržemo vso plastično embalažo, lončke, plastenke, kozarce, vrečke, folije, kartonsko embalažo tekočih živil, tudi pločevinke, plastično embalažo nenevarnih kemikalij in kovinsko embalažo barv. Dobro je, da pred tem izpraznimo njihovo vsebino in jih stisnemo. S tem prihranimo prostor v zabojniku, saj odpadkom zmanjšamo volumen. Nikakor pa v zabojnik za embalažo, ki je po večini države rumene barve, ne odlagajte embalaže nevarnih snovi, njihovih ostankov ali kosovnih plastičnih predmetov. Razne polomljene igrače ali plastični stoli ne sodijo med embalažo, zato jih ne postavljajte ob zabojnike ali mečite vanje.

Manj težav je pri zabojniku za papir. Vanj odvržemo pisemske ovojnice, pisarniški papir, prospekte, kataloge, reklame, časopise, zvezke, revije, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke in kartonsko embalažo ter lepenko. V ta zabojnik ne sodijo izpraznjena kartonska embalaža mleka ali sokov, ovitki od čokolade, plastificiran papir, celofan, higienski papir in podobno. Če se kdaj znajdete v dilemi, kaj odvreči v kateri zabojnik, da pri tem ne boste naredili napake, poglejte na spletno stran www.locevanjeodpadkov.si. Napačne navade bodo ob doslednem ločevanju hitro zbledele.

Tudi pri steklu bodite pazljivi, saj v ta zabojnik sodi samo steklena embalaža. Torej stekleničke živil, pijač in kozmetike, kozarci vloženih živil in druga steklena embalaža. Razna okenska stekla, ogledala, pleksi stekla, stekla svetil in laboratorijska stekla sem ne sodijo, ampak jih lahko oddate v najbližjem zbirnem centru, kamor tudi sicer lahko povsem brezplačno odpeljete odpadke. Plačljivi so le gradbeni odpadki in odpadne gume. Te lahko na leto oddate štiri, dodatne doplačate.

V zabojnike, ki jih imamo na domačih dvoriščih in so postavljeni tudi na ekoloških otokih, odlagamo tudi biološke odpadke. Ti so dveh vrst – kuhinjski in vrtni. Mednje lahko odvržemo zelenjavne odpadke, olupke in ostanke sadja, kavno usedlino, čajne vrečke, jajčne lupine, rože, plevel, pokošeno travo, listje, staro zemljo lončnic … Lahko si uredimo tudi svoj kompostnik, če nam prostor to omogoča. Strogo prepovedano je v rjavi zabojnik (barve niso poenotene, a rjava je najpogostejša) odlagati cigaretne ogorke, tekoče ostanke hrane, iztrebke domačih živali, olja in maščobe, higienski papir, plenice, plevel, ki semeni, in preostali plevel. Pri tem zabojniku se kakšen odpadek razlikuje glede na posamezno komunalno podjetje in nadaljnji reciklažni krog odpadkov, a večjih odstopanj ni.

Tu so še odpadki, ki jih je treba odpeljati v zbirni center. Več o tem in o dilemah, ki se vam pojavljajo ob vsakodnevnm ločevanju odpadkov, lahko tudi prihodnji teden izveste v Mercatorjevih centrih v Ljubljani, Domžalah in Novi Gorici. S pomočjo sodelavcev družbe Slopak ločevanje odpadkov ne bo več težavno.