»Župan Zoran Janković proti toplotnim črpalkam«

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije se je postavilo proti županu Ljubljane, ki promovira plin.

Objavljeno
13. marec 2014 18.22
Proizvodnja toplotnih črpalk v Orlovi vasi v Braslovčah 20. marca 2013.
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – V Združenju za energetsko neodvisnost opozarjajo, da je županovo dopolnilo k odloku o načrtu za kakovost zraka v Mestni občini Ljubljana, ki določa, da je plin primarni energent, v nasprotju z lokalnim energetskim konceptom in rabo trajnih virov.

»V lokalnem energetskem konceptu MOL je izdelan načrt prehoda z rabe fosilnih goriv na rabo trajnih in obnovljivih energijskih virov, župan Ljubljane pa v amandmaju k odloku o načrtu za kakovost zraka na območju MOL v nasprotju z aktom LEK MOL podpira rabo plina na mestnem območju in predlaga, naj postane plin primarni energent v mestu. Sočasno pa enači obratovanje toplotnih črpalk z energijsko učinkovitostjo rabe plina in trdi, da mesto izgublja denar zaradi manjšega tržnega deleža daljinskega ogrevanja in prodaje plina. To naj bi bila posledica vgradnje toplotnih črpalk in državne podpore skozi Eko sklad,« pravijo v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).

Proti slovenski proizvodnji

Dodajajo, da iz tega sledi, da župan Janković s predlaganim amandmajem nasprotuje sprejetim aktom na MOL zaradi zagovarjanja plinskega lobija v državi. »Sočasno pa župan Janković nasprotuje ravnanju države s podeljevanjem subvencij za povečanje vgradnje toplotnih črpalk ob tem, da država tako izvaja sprejete obveze po evropski direktivi in ratificiranem kjotskem protokolu. Treba je tudi povedati, da je takšno nasprotovanje toplotnim črpalkam tudi nasprotovanje slovenski proizvodnji toplotnih črpalk (Gorenje, Kronoterm, prej Termotehnika, in še pet drugih) in podpora tujih proizvajalcev plina in opreme za njegovo rabo, saj takšne proizvodnje v Sloveniji nimamo,« opozarjajo v ZENS.

Henrik Gjerkeš iz Gradbenega inštituta ZRMK je medtem izračunal, da so stroški ogrevanja s toplotnimi črpalkami najmanjši (najbolj s sistemi, ki za ogrevanje uporabljajo toploto podtalne vode), da so tudi emisije tako rekoč najnižje, sploh če je vir elektrike za delovanje toplotnih črpalk sonce. Za uporabo energije sonca so sistemi s toplotnimi črpalkami najbolj primerni, bolj kot sončni kolektorji in sončne elektrarne. Delno pa tudi Gjerkeš, kot Janković z dopolnilom, nasprotuje kotlom na lesno biomaso v mestih, saj povečujejo lokalne emisije, zlasti delcev.

Poceni in do okolja prijazno

Gjerkeš pravi, da so toplotne črpalke okoljsko sprejemljiv in ekonomsko učinkovit način ogrevanja, primeren za vse stavbe. Črpalke imajo tudi pozitivne družbene učinke, seveda če jih proizvajamo v Sloveniji. Njihov razvoj se ni ustavil, zato postajajo še bolj učinkovite, z večanjem deleža obnovljivih virov energije v proizvodnji elektrike pa bodo tudi toplotne črpalke vedno bolj zelene.

Tudi druge občine za plin

Tudi občane Kranja je presenetil odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj. Tudi ta odlok (kot vseh sedem odlokov degradiranih območij) zahteva, da je prednostni energent zemeljski plin ali da se toplota odvzame iz daljinskega ogrevanja. V treh mesecev mora Kranj sprejeti akt, po katerem bo prednostni energent v občini zemeljski plin. »Eko sklad pa je od občine Kranj že zahteval natančen popis vseh parcel v dosegu plinovoda z namenom, da jim ne bo treba podeljevati subvencij za vgradnjo toplotnih črpalk in kurilnih naprav na lesno biomaso.

»Ali to morda pomeni tudi, da Slovenci ostankov, rešenih iz gozdov po žledolomu, ne bodo mogli uporabiti kot energent, ker je prednostni energent plin?« sprašujejo v ZENS vlado. »Plin v nobeni obliki ni in ne more biti prednostni energent v Sloveniji, če hočemo postati energijsko neodvisna država. Še posebno če upoštevamo sedanji geopolitični položaj v Evropi in preskrbo s plinom,« dodajajo.