Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski škofje so od ponedeljka v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum, med katerim različnim uradom rimske kurije poročajo o Cerkvi v Sloveniji. Vrhunec obiska, ki se bo končal v soboto, je bil danes, ko se je papež Frančišek srečal z vsemi na skupni avdienci.
Krajevni škofje naj bi po Zakoniku cerkvenega prava vsakih pet let poročali papežu in kuriji o razmerah v svojih škofijah in tudi osebno obiskali več rimskih uradov ter grob apostolov Petra in Pavla, po čemer se obisk tudi imenuje. Škofje poročajo o vernosti in položaju Cerkve v državi, ekonomskem stanju škofij, katehezi in katoliški vzgoji, duhovniških in redovnih poklicih in podobno.
Četrtič po osamosvojitvi
Slovenski škofje so od osamosvojitve četrtič na obisku ad limina, prvič so bili leta 1992, leto preden je bila ustanovljena samostojna Slovenska škofovska konferenca, kajti pred tem so bili slovenski škofi združeni v Jugoslovansko škofovsko konferenco. Slovenske škofe je takrat sprejel Janez Pavel II. kakor tudi na naslednjem obisku leta 2001. Na tretjem srečanju leta 2008 jih je sprejel Benedikt XVI., in to je odmevalo predvsem zaradi papeževega svarila škofom pred »sekularizacijo zahodnega kova, ki je drugačna in najbrž zahrbtnejša od marksistične«.
Na obisku v Rimu je devet škofov, vsi ordinariji in pomožni škofi, od upokojenih pa se jim je pridružil le nekdanji koprski Metod Pirih, ki je bil na tovrstnem obisku največkrat in je letos že petič. Opazno je, da v Rim niso odpotovali tisti upokojeni škofje, ki jih je papež razrešil - Tone Stres, Franc Kramberger in Marjan Turnšek, vpleteni v finančno polomijo mariborske nadškofije, in Alojzij Uran, umaknjen iz nikoli pojasnjenega razloga. Tudi kardinala Franca Rodeta, nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita, ki tudi po upokojitvi živi v Rimu, ni v skupini škofov.
Zakaj je minilo deset let?
Ti škofje, razen Rodeta, naj bi bili tudi vzrok, zakaj je od zadnjega obiska ad limina minilo celih deset let, ne pet, kakor določa cerkveni zakonik. Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz v Družini v zvezi s tem pravi, da se je zamik zgodil, ker se je Benedikt XVI. medtem odpovedal pontifikatu, omenja pa tudi dejstvo, da je »pred petimi leti papež za Slovenijo sprejel izredne ukrepe in odredil odstop štirih slovenskih nadškofov«. »V tistem obdobju tako ni bilo odgovornih iz ljubljanske in mariborske nadškofije, ki bi papežu lahko šli poročat o položaju teh cerkvenih okrožij, ki so se, lahko rečemo, znašla v edinstvenem položaju v svetu,« pravi nuncij, ki ima tudi svojo vlogo pri obisku ad limina. Ta je v Vatikanu predstavil svojo oceno cerkvenega položaja v Sloveniji, tudi v političnem in družbenem kontekstu države.
Papeževi spomini na Slovenijo
Kako je potekal obisk pri papežu Frančišku, smo vprašali dr. Tadeja Strehovca, generalnega tajnika Slovenske škofovske konference, ki spremlja škofe v Rimu. Povedal je, da je avdienca slovenskih škofov trajala dve uri in da so bile glavne teme pogovorov povezane z nerešenimi vprašanji z našo državo, delovanjem Slovenske karitas in skrbjo za begunce, pripravo na sinodo mladih in pomanjkanjem duhovnikov.
Na vprašanje, kaj so škofje povedali papežu in kaj je v zvezi s Slovenijo zanimalo njega, je dejal: »Papež je izpostavil najprej svoje spomine na Slovenijo, ki jo je že enkrat obiskal. Posebno ga je zanimalo, kako poteka proces sprave v naši državi, katera so nerešena vprašanja med Cerkvijo in državo ter kako škofje skrbijo za duhovnike. Škofje so mu odgovorili in predstavili izzive, s katerimi se spopadajo pri svojem delu.«
Na vprašanje, kaj so škofje predstavili kot uspehe Cerkve na Slovenskem in kaj kot pomanjkljivosti, dr. Strehovec pravi: »Vse kongregacije in dikasteriji, ki smo jih obiskali, so predhodno dobili pisna poročila o delu in življenju posameznih škofij ter se seznanili z izzivi, kot so: oskrba in reorganizacija župnij v razmerah, ko ni na voljo dovolj duhovnikov; potek postopkov za slovenske svetnike in slovenske mučence, ki so bili umorjeni med drugo svetovno vojno oziroma po njej; položaj redovnic in redovnikov v Sloveniji; pastoralno delo na področju družin in zakoncev in podobno.«
In kako so škofje predstavili odnose med Cerkvijo in državo? »Srečanje škofov s tajnikom za odnose z državami nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem je bilo namenjeno vprašanjem med Cerkvijo in našo državo. Škofje in sogovornik so se strinjali, da je reševanje teh problemov nujno in da je za to treba nadaljevati pogajanja med Svetim sedežem in Slovenijo. Med področji, ki veljajo za nerešena, so: katoliško šolstvo, vojaški ordinariat, vzdrževanje kulturne dediščine, duhovna oskrba v zaporih, bolnišnicah in domovih za starejše in podobno.«
Škofje so Frančiška povabili na obisk v Slovenijo in kot najpomembnejši razlog zanj predlagali prizadevanja za narodno spravo. Papež je izrazil željo, da pride na obisk, saj se je odločil, da bo v Evropi posebno pozornost posvečal majhnim državam.
Obisk se bo končal v soboto s slovesno mašo, ki jo bo v baziliki sv. Petra v Vatikanu daroval kardinal Franc Rode. Maše se bodo udeležili tudi slovenski romarji.
