Tiskane izdaje
Ljubljana − Od začetka leta je v Sredozemskem morju utonilo ali je bilo pogrešanih več kot 2500 ljudi, ki so iskali pot iz vojne ali ekstremne revščine v dostojno življenje, članice EU pa so s sramotnim nedelovanjem prispevale k visokemu smrtnemu davku, je kritična humanitarna organizacija Amnesty International (AI) v svojem najnovejšem poročilu.
Poročilo z naslovom Lives adrift: Refugees and migrants in peril in the central Mediterranean (Življenje brez opore: Begunci in migranti v nevarnosti v osrednjem Sredozemlju) so pri AI pripravili eno leto po tragediji pred Lampeduso, ko je umrlo več kot 500 ljudi, v njem pa so razkrili nevarnosti, s katerimi se soočajo nesrečniki, ki bežijo pred oboroženimi konflikti, preganjanjem in pomanjkanjem.
Dokument so pripravili na podlagi odkritij z nedavnih obiskov Malte in Italije, pogovori s preživelimi, strokovnjaki in s predstavniki oblasti.
Odzvala se je le Italija
»Medtem ko EU gradi čedalje višje zidove, begunci in migranti vse bolj obupano poskušajo doseči evropske obale. Brezčutni tihotapci jih spravljajo v razmajane ladje,« je izjavil John Dalhuisen, direktor programa AI za Evropo in Centralno Azijo. »Evropa ne more ignorirati tragedije, ki se dogaja na njenem pragu. Tako EU kot njene članice morajo nujno zagotoviti več iskalnih in reševalnih akcij v srednjem delu Sredozemlja, ki bodo s primernimi sredstvi izpolnjevale jasno poslanstvo − reševati življenja.«
Zaradi številnih kriznih žarišč in ekonomske prikrajšanosti na Bližnjem vzhodu in v Afriki ter zapečatenih kopenskih meja v Jugovzhodni Evropi sili ljudi na morsko pot.
Čeprav je bila mednarodna javnost zgrožena ob tragediji 11. oktobra lani, to ogorčenje in pozivi, da je treba narediti več za reševanje življenj, ni vodilo v kakršnokoli temeljitejše delovanje voditeljev EU, ugotavljajo pri AI. Italija je bila, po njihovih ugotovitvah, edina članica EU, ki se je odzvala z zagonom operacije Mare Nostrum, pri kateri je en mesec sodelovala tudi slovenska ladja.
Dva od stotih mrtva
AI je hkrati pozvala EU k ponovnemu pregledu Dublinske uredbe, po kateri so države članice EU, v kateri prosilci za azil prispejo najprej, odgovorne za vodenje postopka odobritve. Zato je pritisk na Italijo in Malto neprimerno večji kot na druge države. »Premalo deljenja odgovornosti med državami ne spodbuja južnoevropskih držav, še posebej Malte, da bi sprejele begunce in migrante v svoja pristanišča,« piše v poročilu, kjer ocenjujejo, da je življenje izgubilo dva odstotka tistih, ki so se odpravili na morsko pot, večinoma z libijskih obal.
»Ne glede na nevarnosti in ukrepe EU, da bi jih zadržali zunaj, bodo begunci in migranti še naprej tvegali svoja življenja in življenja svojih otrok, da bi pobegnili iz držav, ki jih je razdejala vojna, kjer so kršene njihove pravice ali so v veliki ekonomski stiski. Države EU jih ne morejo usmerjati na najbolj nevarno morsko pot na svetu ter jih nato na milost in nemilost prepustiti usodi,« je dejal John Dalhuisen.
