Aleksander Karakaš ne bo vrhovni sodnik

Primer Kangler: Poslanci manjših strank so preglasovali SMC. Politika »povozila« mnenje sodnega sveta.

Objavljeno
17. november 2016 21.57
Peter Jančič, Majda Vukelić
Peter Jančič, Majda Vukelić
Ljubljana – Z 32 glasovi za in 36 proti so poslanci zavrnili, da bi Aleksandra Karakaša imenovali za vrhovnega sodnika. Ostri protesti sodnega sveta, sodniškega društva in predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleša, da bo prekršeno načelo neodvisnosti sodstva in delitve oblasti in da smo pred ustavno krizo, niso učinkovali.

Zavrnitev Karakaša je prejšnji teden v mandatno-volilni komisiji predlagalo kar 12 poslancev, le poslanec SMC Igor Zorčič je glasoval drugače. Drugi iz SMC so se vzdržali. Pred tem je komisija zahtevala dodatna pojasnila sodnega sveta o ravnanju Karakaša, ki je kot višji sodnik v Mariboru sodeloval pri sojenju mariborskemu županu Francu Kanglerju na zaporno kazen v primeru dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Zaradi te sodbe je Kangler izgubil mandat državnega svetnika. Vrhovno sodišče je sodbo pozneje razveljavilo.

A je sodni svet zavrnil, da bi poslancem še kaj pojasnjeval. Zapisali so, da poslanci nimajo pravice presojati konkretnega dela sodnikov, ko odločajo, ali jih imenovati za vrhovne sodnike. Tak odgovor je večji del poslancev razumel kot žalitev.

Iz SMC so danes napovedali, da bodo kandidaturo Karakaša podprli, tudi zaradi bolj spravljivih tonov predsednika sodnega sveta Marka Novaka. A so jih iz drugih strank preglasovali. Za Karakaša sta poleg 30 poslancev SMC glasovali dve poslanki Desusa, proti je bilo 36 poslancev SDS, Desusa, SD, NSi ... Vzdržali so se vsi poslanci ZL.

To ni prvi primer, ko je politika »povozila« mnenje sodnega sveta. Eden najodmevnejših je bil zdajšnji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki čez pet dni zapušča ta položaj. V trajni mandat ga je zbor izvolil leta 1994, pet let pozneje pa mu je politika – zaradi enakih očitkov, kot jih je doživel ob kandidaturi za mesto prvega sodnika v državi – odrekla podporo za vrhovnega sodnika. A je bil le imenovan leta 2000, ko je postal vrhovni sodnik kazenskega oddelka. Nazadnje so poslanci predlog sodnega sveta zavrnili lani, ko so z 82 glasovi proti soglasno odločili, da Anita Dolinšek ne bo sodnica Višjega sodišča v Celju.