Alenka Bratušek danes na bruseljski natezalnici

Bruselj – Ko bo Alenka Bratušek okrog 14.30 vstopila v dvorano 4Q2 v parlamentarni zgradbi, poimenovani po nekdanjem madžarskem premieru Józsefu Antallu, jo bo na sedežih pričakalo več kot 130 poslancev iz odborov za energijo in okolje, ki sta pristojna za njeno področje.

V evropskem parlamentu so scenarij triurnih zaslišanj kandidatov za komisarje in podpredsednike komisije skrbno pripravili. Alenka Bratušek bo imela petnajstminutni nastop, v katerem bo okvirno predstavila vizijo svojega dela in odgovorila na očitke, ki so v zadnjih tednih in mesecih leteli nanjo. Nato pridejo na vrsto člani odborov; postavljenih bo 45 vprašanj. Vsako traja največ minuto, kandidatka ima dve minuti za odgovor. Zaslišanje bo končala s kratkim povzetkom.

Vprašanja so med poslanskimi skupinami razdeljena po velikosti: največ jih bodo postavljali člani desnosredinske ljudske stranke (EPP) in socialisti. Prejšnji teden so se poslanci med zaslišanji 20 kandidatov za komisarje in ene predvidene podpredsednice komisije, Bolgarke Kristaline Georgieve, največ ukvarjali z bolj žgočimi vprašanji. Tako so hoteli kandidatom stopiti na žulj. Kar pet med njimi jih še ni dobilo pozitivnega mnenja parlamentarcev, ki z njihovimi zagovori niso bili zadovoljni.

Politično, a ne brez znanja

Bratuškova lahko seveda pričakuje vprašanja, povezana s postopkom njenega imenovanja. Ker bo na položaju podpredsednice komisije pristojna za projekt evropske energetske unije, bo morala pokazati vsaj osnovno poznavanje zapletenega področja, na katerem se prepletajo velike teme: zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina, krepitev notranjega energetska trga, razmah obnovljivih virov, konkurenčnost evropske industrije, doseganje podnebnih ciljev ... V evropskem parlamentu sicer pojasnjujejo, da imajo zaslišanja politično naravo, a po drugi strani kandidati res ne smejo nastopiti kot nevedneži. Britanec Jonathan Hill (finančni trgi) in Čehinja Věra Jourova (pravosodje), dva od petih kandidatov, ki so še »v limbu«, sta imela kar nekaj težav z vsebinskim odgovarjanjem. Bratuškova lahko pričakuje vprašanje o Južnem toku, ki je povezan s slovenskimi interesi. Poleg tega bo najbrž številne poslance, ki niso zadovoljni z vlogo varovanja podnebja in okolja v novi komisiji, zanimalo kaj glede tega.

Po nastopu se bodo sestali predstavniki parlamentarnih političnih skupin in pripravili oceno. Če soglasja med njimi ne bo, lahko zahtevajo glasovanje vseh članov odbora. To se je, denimo, zgodilo švedski kandidatki za komisarko za trgovino Cecilii Malmström. Pred sprejetjem odločitve lahko od kandidatov zahtevajo še dodatna pisna ali ustna pojasnila. Po končanih zaslišanjih naj bi o vseh nerešenih zadevah odločali vodje koalicijskih političnih skupin. V tej fazi bi večjo vlogo imel Juncker, ki bi v zameno za poslanski »da« komisiji lahko ponudil vsebine ali kadrovske bonbončke.

Tako glede usodne celotne predlagane Junckerjeve ekipe kot glede Bratuškove, ki velja za eno od bolj ranljivih kandidatk, so v zadnjih tednih krožili številna ugibanja in scenariji. V parlamentarni veliki koaliciji, v kateri so ob EPP in socialistih še manjši liberalci, je vsaj navidez kar nekaj razpok. Tako so se liberalci in EPP postavili po robu francoskemu socialistu Pierru Moscoviciju, ki bi v komisiji prevzel nadzor proračunov in gospodarskih gibanj. To je bilo nekakšno maščevanje za polena, ki so jih socialisti metali pod noge Špancu iz EPP Miguelu Ariasu Cañetu (energija in podnebje).

Kadrovska trgovina

V veliki kadrovski trgovini med strankami in Junckerjem bi tako lahko prišlo do menjav resorjev za nekaj kandidatov ali do zavrnitve katerega od najbolj kočljivih. Glede Bratuškove so v političnih skupinah sicer vztrajali, da bi pred oblikovanjem mnenja morali najprej počakati na zaslišanje, toda predvsem v socialističnem taboru so jasno opozarjali na okoliščine njenega imenovanje. Kljub nasprotovanju njihovih slovenskih poslancev so bili v EPP pri izbiri besed pazljivi. Po besedah Poljaka Jerzyja Buzka, ki vodi odbor za energijo, bi morali zaupati tako Junckerjevemu izboru kot uradni odločitvi slovenske oblasti.