Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je na zaprtem delu seje včeraj potrdila osnutek pisma, ki ga bo v zvezi z (ne)uresničitvijo arbitraže poslala v Bruselj. Vsebina pisma je še vedno zaupne narave, zato komentarjev po seji vlade ni bilo mogoče dobiti. Temeljno vprašanje je, ali bo Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe tožila evropska komisija (EK) ali naša država. Po zagotovilih naše oblasti smo pripravljeni na oboje, pri čemer že slovensko pismo, naslovljeno Bruslju, pomeni začetek formalnega postopka.
Glede na dosedanja ravnanja EK obstaja utemeljen dvom, da bo komisija zaradi kršitev obveznosti iz evropskih pogodb, tožila našo sosednjo državo. Potem ko bo prejela pismo slovenskih oblasti, bo komisija sicer imela tri mesece časa, da se odloči, kako bo ravnala. Svojo utemeljitev mora obrazložiti, pri čemer bosta imeli obe državi možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno ali pisno izrečeta. Tudi če komisija v treh mesecih ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču EU.
Časovna stiska
»Če bo komisija sprožila postopek proti Hrvaški, bo prevzela zadeve v svoje roke, sicer bo Slovenija postopke nadaljevala,« je ob seznanitvi, da je osnutek pisma pripravljen, dejal premier Miro Cerar. Slovenija bo čez tri mesece najverjetneje že sredi uradne volilne kampanje za parlamentarne volitve. Ko se bo po volitvah sestal nov državni zbor, bo sedanja vlada opravljala le še tekoče posle. Premier je napovedal, da njegov ministrski zbor s sprejemanjem odločitve o morebitni tožbi proti Hrvaški ne bo čakal do trenutka, ko za takšne odločitve ne bo več pooblaščen. Pismo je zdaj na poti v parlament, po napovedih ga bo odboru za zunanjo politiko, ki ga vodi Jožef Horvat (NSi), predstavil predsednik vlade.
O tem, kaj lahko pričakujemo po tem, ko bodo v Bruslju prejeli pismo, smo se pogovarjali z nekdanjo sodnico Sodišča EU in poznejšo generalno pravobranilko tega sodišča dr. Verico Trstenjak.
Verica Trstenjak meni, da bi bilo prav, če bi evropska komisija ukrepala proti Hrvaški, a je to malo verjetno. Foto: Mavric Pivk/Delo
Na katere elemente se lahko opira tožba Slovenije proti Hrvaški?
Procesna podlaga je 259. člen lizbonske pogodbe, ki določa, da država, ki meni, da druga država članica EU ni izpolnila neke obveznosti iz pogodb EU, zadevo lahko predloži Sodišču EU. Materialnopravno se lahko očita več kršitev prava EU. Zdaj je izpostavljeno ribištvo, kjer je več evropskih direktiv in kjer obe državi tudi že trdita, da gre za neke kršitve, saj ribičem izrekata sankcije. Posebno vlogo bi moralo imeti tudi spoštovanje načela pravne države v smislu spoštovanja arbitražnih oziroma sodnih odločb, vendar predvsem v primeru, če se bo za tožbo odločila evropska komisija, ki glede spoštovanja tega načela graja tudi Poljsko in Madžarsko.
Pričakujete, da bo EK proti Hrvaški sprožila ustrezne postopke?
Osebno menim, da bi bilo pravilno, da bi jih. Vemo, da je bila EK tudi nekakšen posrednik glede arbitraže. Vendar se bojim, da EK ne bo začela postopka, ker bo kot politični organ zadevo prepustila državama. Kar pa mislim, da ni prav.
Če EK ne bo ukrepala, je naša država napovedala, da se bo obrnila na Sodišče EU? Kakšne so lahko pravne posledice odločitve Sodišča EU?
Sodišče EU bo odločilo z ugotovitveno sodbo. Ugotovilo bo lahko, ali je Hrvaška kršila pravo in bo zato izreklo obsodilno sodbo ali pa tožbi Slovenije ne bo ugodilo in jo bo zavrnilo. Postopek bo trajal največ od 15 do 20 mesecev. Če Hrvaška obsodilne sodbe ne bo upoštevala, lahko sledi postopek z drugo tožbo, v kateri država dobi večstomilijonske finančne sankcije. Vendar, kot rečeno, je to mogoče šele v drugi tožbi, če ta sploh bo. Pomembno je, da je tudi ta prva tožba Slovenije strokovno dobro pripravljena, z očitanimi konkretnimi kršitvami.
Ali ima Slovenija poleg pravnih poti, politične so očitno že bolj ali manj izčrpane, še kakšno možnost, da se s Hrvaško dogovori o uresničitvi arbitražne razsodbe?
Znotraj prava EU v bistvu ne. Sama sicer podpiram sedanjo tožbo, a kot veste, sem bila proti arbitraži. Če bi zadevo končali pred vstopom Hrvaške v EU, zdaj tega problema ne bi bilo. In bi takrat ravnali državotvorno. Pri tem bi dodala, da so tožbe države zoper državo zelo redke, do zdaj jih je bilo manj kot deset. Avstrija toži Nemčijo zaradi vinjet in pred časom je Avstrija tožila Nemčijo zaradi dvojnega obdavčevanja. Zanimiv je bil tudi primer tožbe iz leta 2010, in sicer Madžarske proti Slovaški, ker Slovaška ni dovolila vstopa madžarskemu predsedniku na ozemlje Slovaške na zgodovinsko kočljiv dan.
Ali je torej tožba države zoper državo znotraj EU povsem normalna pravna pot?
Da, to je povsem normalna pravna pot. Včasih sta Napoleon in Marija Terezija za reševanje konfliktov pošiljala vojake, drugi pozneje tanke, zdaj imamo za to pravne poti in pravne postopke.
