Tiskane izdaje
Po današnjem začetku postavljanja ograje na meji ob Dragonji, ki je pretresla istrske prebivalce, je danes civilna družba iz območja Bele krajine predstavila še pobudo za oceno ustavnosti zakona o nadzoru države meje. Predložili so jo varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, ki problematiko postavljanja žične ograje že preučuje.
Prebivalci ob reki Kolpi so nezadovoljstvo z žično ograjo že večkrat izrazili, najbolj problemtično se jim zdi ogrožanje gospodarskega in turističnega razvoja območja, ki se že brez ograje sooča z vrsto gospodarskih težav.
Ograja onemogoča dostop do najtoplejše slovenske reke, na kateri se že leta razvija trajnostni turizem, so zapisali pobudniki. »V Beli krajini je življenje ob Kolpi neposredno povezano z naravo, reka pa je od nekdaj tudi simbol sodelovanja in prijateljstva med Slovenci in Hrvati. Že tako najbolj zanemarjen, pozabljen in investicijsko podhranjen del Slovenije zdaj postaja območje militarizacije. Reka Kolpa po propadu industrije v Beli krajini daje kruh in preživlja s svojimi naravnimi bogastvi številne belokranjske družine,« so zapisali.
Skupini državljanov, Stanki Štrajn, Violeti Tomič, Matjažu Hanžku, Dušanu Plutu, Božidarju Flajšmanu in Petru Črniču, se zdi najbolj sporen 8. člen, ki po njihovem mnenju krši več členov ustave in tudi zakona o vodah. Po njihovem mnenju omejuje pravico do svobode gibanja, omejuje lastninsko pravico, državljanom odvzema pravico do uživanja vodnega javnega dobrega, to je rek in rečnih bregov, kar je kršitev 70. člena ustave, ta pravica pa je zapisana tudi v 15. členu zakona o vodah.
»V sedanjem razvojno kriznem trenutku je Bela krajina v celoti obkoljena oziroma izolirana. Prometni in razvojni izolaciji zaradi Gorjancev in Kočevskega roga, zastarelega prometnega omrežja in lekarniško pretehtanih, pičlih in usihajočih državnih razvojnih spodbud se je pridružila še žična izolacija ob Kolpi. Nesposobnosti Evropske unije za celostno in humano reševanje begunske krize, se je s kršenju slovenske ustave in na račun lokalnega prebivalstva ter okolja pridružila slovenska vlada,« je kritičen Dušan Plut.
Po mnenju Petra Črniča pa ima žica negativen vpliv tudi na demografijo. »Problem Bele krajine je odseljevanje in staranje prebivalstva, ne priseljevanje. Žica bo beg, še posebej mladih in izobraženih, le še spodbudila. Turizem je v oddaljenih krajih ob Kolpi namreč poglavitni vir zaslužka, postavitev žice ob reki, ki je od evropske komisije pridobila naziv evropska destinacija odličnosti, pa je za državo sramotno in škandalozno dejanje.«
