Navade se spreminjajo, celo pogrebne, ki so bile vedno v zgodovini največja stalnica življenja. V Sloveniji se največ ljudi – 65 odstotkov – odloči za žarni pogreb, in sicer več kot 50 odstotkov na podeželju in do 90 odstotkov v mestih. Nekateri pa želijo ob smrti kaj čisto posebnega.
»Želim si, da bi moj pepel raztresli v morje,« mi je pred časom zaupala prijateljica, Ljubljančanka. Noče imeti groba, ker noče obremeniti otroka, ki bi moral nato vse življenje obiskovati njen grob, pravi. Ne vem, ali misli povsem resno. Toda, ali je to sploh mogoče?
Način pokopa
Po našem zakonu so možni pokopi v krsti in žari (teh je daleč največ), pepel je mogoče raztresti na za to posebej določenih kopenskih površinah pri pokopališču ali na morju ali pa na drugih poljubnih krajih. Pri raztrosu gre za željo po anonimnosti, izginotju, v nasprotju s pokopom na pokopališču, ko ostane za umrlim grob, ki ga obiskujejo svojci in se tako lahko bolj konkretno spominjajo svojih prednikov, jih tudi po smrti obiskujejo, se družijo med seboj, se bolj zavedajo svojih korenin, izvora. Možen pa je tudi pokop zunaj pokopališča – v lastni zemlji, na domačem dvorišču. Na alternativni način je pokopanih razmeroma malo od okoli 19.000 ljudi, kolikor jih umre vsako leto v Sloveniji.
Raztros v veter
Raztros pepela na posebej za to določenem mestu ob pokopališču je zdaj mogoč že v več slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Ravne na Koroškem, Litija), še zdaleč pa ne povsod. Na ljubljanskih Žalah, največjem pokopališču v državi, kjer pokopljejo na leto okoli 2500 ljudi, se jih je lani za raztros pepela odločilo 173, torej slabih sedem odstotkov.
»Za raztros imamo na voljo skoraj tisoč kvadratnih metrov velik travnik znotraj pokopališča. Obred je popolnoma enak kot žarni pogreb, le da ima žara poseben mehanizem, ki odpre dno in omogoči raztros. Pri tem pogrebec obhodi ves travnik okoli griča in počasi spušča pepel iz žare,« pojasni Domen Kokalj iz Javnega podjetja Žale. Pogreb je dobrih sto evrov dražji kot običajni žarni pogreb (standardni žarni stane v Ljubljani 593,24 evra oziroma z vsemi mogočimi dodatki 1000 evrov ali več).
Z ladjico po Jadranu
Za raztros pepela po morju se večinoma odločajo prebivalci iz drugih delov Slovenije in celo tujine, le v manjšem delu prebivalci Istre. Pred kratkim so imeli primere iz Švice in Hrvaške, izvemo na Komunali Koper, kjer izvajajo tovrsten obred od leta 2008, vsako leto pa opravijo okoli 30 raztrosov. Kako takšen pogreb poteka?
»Pogreb na morju traja malo več kot uro. Plutje z ladjo Solinarka traja približno 35 minut v vsako smer. Pozimi začne pluti ob deveti ali najkasneje ob deseti uri, poleti pa praviloma ob osmi uri zjutraj. Zgodnja ura je pomembna zaradi zaščite pred vetrovi. Obred se začne na pomolu v Valdoltri, tukaj pa se je mogoče odločiti, ali se slovo opravi na kopnem ali na ladji.
Če se izbere slovo na morju, se lahko na ladjo vkrca 30 ljudi. Ladja odpelje na natančno določeno mesto, ki je od obale oddaljeno približno poldrugo miljo. Vmes se je mogoče odločiti za pevski zbor, glasbo, trobentača, govornika. Ko ladja pripluje na točko raztrosa, se zasidra, ladijski zvonec trikrat zazvoni in vodja protokola prebere žalni govor. Vodja žalnega protokola nato opravi raztros pepela v morje, za kar se položi venček v morje (gre za biorazgradljivi potopni venček). Posadka se prikloni pokojnemu ob igranju trobente, ladja pa pred vračanjem na pomol v Valdoltri opravi še tri kroge okrog mesta raztrosa in se trikrat oglasi z ladijsko sireno. Dvigne se zastava, ki je bila na začetku obreda spuščena na polovico droga, svojci pa se od pokojnika poslovijo s cvetnimi listi, ki jih mečejo v vodo,« je povedal Vojko Rotar s Komunale Koper.
Če pokojni želi, lahko dobi na spominskem raztrosnem obeležju koprskega pokopališča spominsko ploščico z imenom. Lahko pa ostane tudi anonimen, torej brez ploščice. Strošek pogreba z raztrosom pepela v morje znaša 365,54 evra (vključuje žaro za raztros, moštvo s protokolom, urejanje dokumentacije in lokalni prevoz), k temu pa je treba dodati strošek ladijskega prevoza, to je 503,70 evra, skupaj torej 869,24 evra. Pred tem sta potrebna upepelitev in prevoz do upepeljevalnice in nazaj, kar je za Koper še dodatnih 500 do 600 evrov.
Počitek v severni
Za raztros pepela zunaj pokopališča mora pokojnikov svojec pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote.
Večno na domačem dvorišču
Včasih, sicer zelo poredko, pa želi biti kdo pokopan pod drevesom na domačem dvorišču, ali kje drugje na svoji zemlji, ali na tujem zemljišču, denimo v gozdu, če lastnik pokop dovoli. Svojec mora ravno tako kot v primeru raztrosa pepela pridobiti dovoljenje od upravne enote. Če gre za pokop žare, ni težav. Če bo pokopano truplo v krsti, pa mora upravna enota pridobiti dovoljenje od občine glede na zdravstvene in okoljske dejavnike, denimo, vodne vire. Tudi v tem primeru poskrbijo za pogreb svojci sami, brez pogrebnih podjetij.
Na ljubljanski upravni enoti so imeli zadnji primer pokopa zunaj pokopališča pred več kot petimi leti. Pokop pod drevesom na domačem dvorišču je bil izveden pred približno dvema letoma v Železnikih. Na širšem območju Ptuja, denimo, se ne spomnijo niti enega pogreba zunaj pokopališča v zadnjih 50 letih.
Diamantni pogreb
V švicarskem podjetju Algordanza omogočajo izdelavo diamanta, ki ga ustvarijo izključno iz pokojnikovega pepela. Pravijo, da je tako kot človeško bitje tudi vsak spominski diamant edinstven. Zaradi različnih življenjskih navad ljudi in drugih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na sestavo pepela, spominski diamant enkrat zažari v beli, drugič v sinji ali modrikasti barvi, piše na njihovi predstavitveni strani. Diamant dobi svojec v posebni šatulji, a zagotovo ga lahko uporablja tudi drugače, denimo kot obesek okoli vratu. Diamantni pogreb je pri nas novejša oblika pokopa, ki zakonsko pri nas še ni predvidena.
V študijske namene
Vse več ljudi se odloči, da bo po smrti odstopilo svoje telo v študijske namene. »Ljudje so jezni zaradi velikih stroškov pogreba, dodatno se razjezijo še okoli 1. novembra, ko so visoke cene rož. Takrat se jih na Inštitut za anatomijo obrne največ,« je povedal prof. dr. Dean Ravnik, predstojnik Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete Ljubljana, kjer uporabljajo trupla v študijske namene. Trupla za nekaj let balzamirajo ali pa zamrznejo. Umrli v tem primeru nima groba, svojci pa nikakršnih stroškov, razen stroškov prevoza trupla do inštituta. Letos je podpisalo izjavo, da zapuščajo truplo Inštitutu za anatomijo, že 360 ljudi. Stari so bili od 18 do 90 let.