Ambiciozni načrti za plačni sistem v javnem sektorju

Ljubljana – Plače v javnem sektorju bodo jeseni spet postale predmet vročih pogajanj med vlado in sindikati, predvsem zaradi zahteve vlade, da poleg podaljšanja nekaterih že veljavnih ukrepov za dodatnih 165 milijonov evrov zniža plačno maso v javnem sektorju.

Izhodišča za pogajanja s sindikati vlada še pripravlja. Znano je le, da želi tudi v prihodnje leto podaljšati znižanje vrednosti plačnih razredov, zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižano plačilo delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. Predlaga, da bi se z letom 2016 sprostila dva ukrepa, ki se nanašata na regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Ukrepi, s katerimi bi dosegla razliko do ciljnega učinka 310 milijonov evrov v višini 165 milijonov evrov pri plačni masi, še niso dorečeni.

Kaj bo s plačno skupino J

Ob varčevalnih ukrepih, ki se vlečejo že v sedmo leto, se pripravljajo še druge spremembe v delovanju plačnega sistema v javnem sektorju. Te naj bi veljale vsaj do leta 2020 in bodo predmet ločenih pogajanj s sindikati. Med načrti vlade je deregulacija plačnega sistema, preprečevanje avtomatizmov, ki ne glede na razpoložljivi denar večajo obseg sredstev za plače v javnem sektorju, večja pa naj bi bila tudi fleksibilnosti pri določanju plač, ki bi bila odvisna od rezultatov dela.

Ureditev plač v obdobju od leta 2016 do leta 2020 bi izhajala iz razpoložljivih finančnih sredstev, upoštevala bi enotna in temeljna pravila delovanja plačnega sistema javnega sektorja. Politika plač bi morala temeljiti na spoštovanju socialnega sporazuma, rast plač v javnem sektorju pa ne bi smela prehitevati rasti v zasebnem sektorju (in rasti produktivnosti dela). Po oceni vlade je pomembna tudi postopna deregulacija in fleksibilizacija višine plač (glede na rezultate dela) ob hkratni odgovornosti za ohranjanje vzdržne mase za plače javnih uslužbencev. To se v celoti sklada s sprejetim nacionalnim reformnim programom 2015–2016, po katerem naj bi se obseg izdatkov za plače in druge stroške dela v javnem sektorju v letu 2016 povečal izključno zaradi sprostitve napredovanj v plačne razrede in nazive, sicer pa mora ostati na letošnji ravni.

Predvidena je tudi ureditev anomalij v plačnem sistemu, predvsem v plačni skupini J. V to skupino spadajo strokovni in administrativni delavci ter drugo tehnično osebje, kot so šoferji, varnostniki, čistilke, kuharice in hišniki. Delovna mesta iz te plačne skupine bi bila po načrtih vlade zajeta v enoten nabor delovnih mest. Hkrati bi se z upoštevanjem primerljivosti nalog na teh delovnih mestih primerljiva delovna mesta ustrezno združila.

Drugače od povprečja EU

Primerjava rasti sredstev za zaposlene v sektorju država kaže, da je bilo gibanje v Sloveniji drugačno kot v povprečju držav EU. V mnogih državah, kjer se je zaradi krize gospodarska aktivnost zmanjšala, so se znatno znižala tudi sredstva za zaposlene v sektorju država.

Ponekod se je to zgodilo že leta 2009 (Irska, Velika Britanija, Madžarska, Estonija, Romunija), drugod v letu 2010 ali pozneje (Grčija, Španija, Portugalska, Litva, Latvija). V Sloveniji je bilo prvo znižanje leta 2012 zaradi učinkov zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf).