Tiskane izdaje
Z brezposelnostjo je tesno povezano vprašanje revščine. Relativna stopnja tveganja revščine je bila lani 13,5-odstotna, stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti skupaj pa skoraj 20-odstotna. Ali ministrstvo pripravlja dodatne ukrepe za spopadanje s problemom?
Revščina je problem v celotni EU, če pa primerjamo stopnjo tveganja revščine v Sloveniji z drugimi državami članicami EU, za socialne prejemke namenimo približno 25 odstotkov BDP oz. za štiri odstotne točke manj od povprečja v EU, kljub temu pa smo v zgornji tretjini držav po učinkovitosti pri zmanjševanju stopnje tveganja revščine. Slovenija je med državami, za katere po evropsko primerljivih podatkih velja ocena, da na najbolj učinkovit način porabi sredstva za ta namen.
Pri spopadanju z revščino bodo svojo vlogo imele tudi zadnje spremembe socialne zakonodaje, poleg tega pa bo prihodnje leto pomembno razširjen obseg javnih del. Letos je bilo 4000 vključitev, prihodnje leto pa jih načrtujemo kar 9000. Med mehanizmi proti revščini je tudi socialno podjetništvo. Za mlade bo pripravljeni program Jamstvo za mlade. Omeniti je treba še sodelovanje s humanitarnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki v veliki meri dobijo za svoje delovanje in izvajanje programov tudi denar s strani države.
Ob zadnjih spremembah socialnovarstvene zakonodaje ste napovedali, da se bo zakonodaja še spreminjala. Kaj bodo spremembe prinesle?
Z naslednjimi popravki zakonodaje bomo državljani dobili informativne izračune o socialnih pravicah, centri za socialno delo pa bodo tako razbremenjeni pri odločanju. Te spremembe bodo, upam, pripravljene v letu 2014, veljati pa naj bi začele v letu 2015 ali najkasneje v letu 2016.
Čeprav zadnja pokojninska reforma ne velja niti leto dni, se tudi iz tujine že vrstijo pozivi k ostrejšim ukrepom. Kdaj bodo prišli na vrsto?
Finančne učinke pokojninske reforme preučuje posebna delovna skupina. Ocene kažejo, da ima reforma pozitivne kratkoročne in srednjeročne učinke. Že pri njenem sprejetju smo vedeli, da bo imela pozitivne učinke do leta 2017 ali 2018, po letu 2020 pa ne bo več zagotavljala finančne vzdržnosti pokojninskega sistema.
Delovna skupina bo do marca 2014 oddala poročilo o učinkih reforme, pripravljen bo tudi mikrosimulacijski model, potem pa bi v naslednjem letu želela razpravo o beli knjigi na tem področju.
Se bo pokojninski sistem spreminjal v temelju?
Zadnja bela knjiga je bila pred 15 leti. Zdaj se moramo pogovoriti ne le o starosti ob upokojevanju, temveč tudi o tem, kako vidimo pokojninski in invalidski sistem po letu 2020. Želela bi, da o tem steče širši civilni dialog. Ne moremo reči, da bodo pomembni popravki sprejeti že prihodnje leto, pripravljeni pa bodo načrti. Prenovljena koalicijska pogodba bo predvidela tudi belo knjigo.
Če ne bi bila že sprejeta reforma v času vlade Boruta Pahorja na referendumu zavrnjena, bi bilo danes veliko manj odprtih zadev. Tudi država bi bila v drugačnem položaju, kot je. Upam, da se bomo vsi akterji iz teh referendumskih padcev nekaj naučili in bomo v prihodnje bolj modri, ker je cena previsoka.
Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o inšpekciji dela se kljub drugačnim napovedim še vedno nista prebila čez vladno sito. Kje se zatika?
Želim si, da bi vlada predloga teh zakonov sprejela skupaj. Do zamika v zvezi zakonom o delu na črno je prišlo zaradi ideje, da bi pri osebnem dopolnilnem delu vpeljali vavčerski sistem, tako da bi vavčer za fizične osebe postal mehanizem plačila socialnih prispevkov.
Zaradi te novosti smo imeli dolga usklajevanja z ministrstvom za finance, davčno upravo in ministrstvom za notranje zadeve. Verjamem pa, da bosta predloga zakonov naslednji teden na vladi v paketu.
Kako daleč je usklajevanje zakona o študentskem delu?
Zelo blizu smo si že. Želela bi, da je predlog čim bolj usklajen s ključnimi akterji. Javno razpravo o njem bi začeli v prihodnjih 14 dneh, najkasneje januarja prihodnje leto pa naj bi bil na vladi.
Zakon bo sledil načelu vsako delo šteje. Ker pa gre za prekerno obliko dela, jo je treba omejiti. Omejitve bodo na ravni delodajalcev, ki pa bodo razumne. Predvsem bo zakon prinesel to, da bo treba plačati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz česar pa bodo sledile tudi pravice.
Pri dejavnosti študentskih servisov si želimo, da se namesto koncesij uveljavi dovoljenje za posredovanje študentskega dela, kot je to urejeno pri agencijah za posredovanje dela.
Zadnja reforma trga dela je bila sprejeta letos. Vemo, da je napovedano poročilo o učinkih, a so določene informacije verjetno že na voljo?
Na vladi smo ustanovili delovno skupino in prav zdaj se pogovarjamo o izvedbi ankete med delodajalci. Analize bodo pripravljene do marca in bodo podlaga za delo vnaprej. Spreminjanje zakonov vsakih nekaj mesecev ni pravi pristop. Razumem, da so časi drugačni in da se je treba v določenih primerih hitro odzvati. A je pri tako pomembnih zakonih, kot je zakon o delovnih razmerjih, treba imeti strokovne podlage.
Rezultati delovne skupne bodo predstavljeni Ekonomsko-socialnemu svetu, saj gre za eno najbolj občutljivih področij in je prav, da se socialni partnerji, če bo treba vanj kakorkoli poseči, strinjamo o strokovnih izhodiščih. Več o tem pa bo znanega prihodnje leto.
Vemo pa, da delodajalci že od uveljavitve reforme pozivajo k takojšnjemu pristopu k pripravi izhodišč za novo, češ da je nujno potrebna za večjo konkurenčnost gospodarstva.
Zanimivo je, da so delodajalci soglašali z novim zakonom o delovnih razmerjih in ga ocenili kot dobrega. Ta zakon je začel veljati aprila, tak pristop k spreminjanju zakonodaje pa se mi ne zdi odgovoren. Zakon je prinesel kar nekaj premikov pri postopkih odpuščanja, odpravninah, odpovednih rokih. Vprašanje plačanega odmora za malico in regresa, ki vedno znova razdvaja, ne bi smelo biti ključno.
Menim, da je treba za oceno najprej vprašati kadrovske delavce v podjetjih, nato pa preučiti učinke. Verjamem, da je mogoče določene stvari zapeljati drugače, a na tem področju moramo delati premišljeno.
Kdaj bodo imeli otroci iz različnih oblik družin enake pravice?
Družinski zakonik je po programu dela vlade predviden za naslednjo leto. Vprašanje izenačevanja pravic otrok iz različnih tipov družin ne more biti stvar kompromisa, lahko pa se pogovarjamo o tem, v katerem zakonu bomo to uredili - v družinskem zakoniku ali v zakonu o partnerskih skupnostih.
Želela bi, da rešimo vprašanje čim bolj enovito in da ne ločujemo po zakonih, a to je stvar dogovora. Ne želimo odpirati velikih ideoloških delitev, vsekakor pa je vprašanje treba urediti.
Zaradi dediščine vlade Boruta Pahorja, v kateri ste bili državna sekretarka na ministrstvu za delo, se vam je pogosto očitalo pomanjkanje socialnega dialoga. Ste se od tedaj spremenili?
Menim, da je socialni dialog izjemno pomemben in da ga je treba dopolnjevati tudi s širšim civilnim dialogom. Na točki, v kateri se država nahaja, je namreč zelo pomembno, da najdemo skupen pogled na izhod iz krize. Dobro tovrstno sodelovanje bi lahko zmanjšalo konflikt na ravni politike. Spremenil bi se tudi pogled mlajših na tradicionalno delitev politike na levico in desnico. Menim, da je to pomembna pot za izhod iz krize.
