Anketa Dela: Cerar se je odločil pravilno

Večina anketirancev odobrava odstop Mira Cerarja, največ pa bi jih vodenje prihodnje vlade zaupalo Marjanu Šarcu.

Objavljeno
16. marec 2018 21.37
jer-Miro Cerar
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Slovenska politika je tudi drugi dan po odstopu predsednika vlade še močno pod vtisom poteze Mira Cerarja. Na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza so se dopoldne sprli, ali se bodo samo seznanili z odstopom Cerarja in ali jim bo odstop tudi ustno pojasnil. Najprej je obveljala odločitev, da Cerarja ne bo, nato je popoldne sporočil, da bo odstop kljub vsemu tudi osebno pojasnil. Ne razprave ne glasovanja v tem primeru ni.

Glede na to, da si le še dobra petina slovenske javnosti želi delovanja aktualne vlade, kar ugotavljamo v anketi Dela, je sredina odločitev premiera Mira Cerarja bolj razumljiva. Njegova vlada je pred iztekom mandata skoraj v celoti izgubila legitimnost.

V anketi tudi ugotavljamo, da večina vprašanih podpira gradnjo drugega tira in da nameravajo podpreti zakon o drugim tiru na ponovljenem referendumu. Medtem pa analiza Cerarjevega mandata kaže, da je bilo gospodarsko okolje ugodno, vendar vse priložnosti niso bile izkoriščene. Tako so, denimo, v času te vlade padle investicije, kar je posledica tega, da je več denarja namenjala za druge zadeve, k temu pa je pripomoglo tudi zmanjšanje evropskih sredstev. To sliko bi gradnja drugega tira zelo popravila.

Odstop Mira Cerarja s položaja predsednika vlade je sprožil manjši pretres v slovenski politiki, čeprav se je večina njenih akterjev že aktivno pripravljala na parlamentarne volitve, ki bi bile po dosedanjem scenariju 10. junija. Tako pa bomo prihodnji teden izvedeli, ali bomo volili že 20. ali 27. maja.

Miro Cerar je odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendumski rezultat o zakonu o gradnji drugega tira, razumel tako, kot ga je razumela slovenska javnost – kot klofuto aktualni vladi. V anketi smo namreč vprašali, kateri od vzrokov je najbolj prispeval k odstopu Mira Cerarja. Dobrih 40 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da ga je mogoče pripisati razveljavitvi referenduma, zaradi katere bodo morali volivci znova na volišča.

Za Cerarja je bila odločitev sodišča kaplja čez rob, za javnost pa kar ključni vzrok za nekoliko predčasen konec vlade, ki se je doslej ponašala s tem, da je v državi zagotovila politično stabilnost.

Drugi dejavniki, ki smo jih v anketi našteli, po mnenju vprašanih niso odigrali tako usodne vloge. Da je Cerar odstopil zaradi nesoglasij v koaliciji, jih je navedla slaba petina, zloglasno maketo trase drugega tira za 130.000 evrov pa je okrivila dobra desetina vprašanih. Drugim dejavnikom, kot so nedokončane reforme, propad pogajanj s sindikati javnega sektorja ali stanje v zdravstvu, sodelujoči v anketi niso pripisovali večjega pomena.

Za odstop zlasti SDS

Predsednik vlade Miro Cerar se je po šokantni odločitvi iz defenzivnega premiera čez noč prelevil v ofenzivnega politika, ki poskuša s svojo omniprezenco pomembno vplivati na interpretacijo svoje poteze in celotnega mandata svoje vlade.

Odgovori na vprašanje, ali sodelujoči v anketi podpirajo Cerarjev odstop, nam posredno pojasnijo, zakaj je Cerar potegnil ročno zavoro. V preteklih letih, ko se je Slovenija zapletla v spiralo političnih kriz, se je izoblikovalo prepričanje, da vlada, ki ima nižjo podporo od 20 odstotkov, nima več legitimnosti. V anketi ugotavljamo, da se je Cerar zelo približal tej meji, saj je le 22 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne podpirajo njegovega odstopa, podprlo pa ga je skoraj dve tretjini vprašanih. Križanje sociodemografskih podatkov nam predstavi nekoliko bolj jasno sliko – Cerarjev odstop so veliko bolj izrazito (statistično značilno) podprli podporniki SDS, anketiranci s poklicno šolo in upokojenci. Kar 70 odstotkov vseh upokojencev, ki so sodelovali v anketi, je v skupini, ki ga podpirajo.

Na drugi strani je skupina ljudi, ki ne podpira Cerarjevega odstopa, to pa so, kot ugotavljamo v anketi, zaposleni v javnem sektorju, podporniki Levice in SD ter anketiranci z visokošolsko izobrazbo.

Šarcu prihodnjo vlado

Med vzroke za premierov odstop lahko uvrstimo tudi Cerarjevo politično kalkulacijo, da prepreči popolno implozijo stranke SMC in izbris iz strankarskega prostora. Bo Cerarjeva poteza koristila stranki SMC na prihodnjih volitvah, nas je zanimalo v anketi. Več kot 40 odstotkov sodelujočih meni, da ji ne bo ne koristila ne škodovala, medtem kot jih desetina ni znala oceniti mogočega vpliva. Dobra četrtina vprašanih meni, da bo Cerarjev odstop škodoval SMC, dobra petina pa, da ji bo koristil. Sklep bi bil, da se ljudje ne znajo prav dobro opredeliti do Cerarjeve poteze, se jim pa vsekakor zdi pravilna (prvo vprašanje), saj si njegove vlade več kot očitno ne želijo.

In ko v anketi zastavimo vprašanje, predsedniku katere stranke bi zaupali vodenje prihodnje vlade, dobimo po eni strani presenetljiv, po drugi pa pričakovan (glede na dosedanje raziskave javnega mnenja) odgovor. Največ, 14 odstotkov, vprašanih je odgovorilo, da bi bilo vlado najbolje prepustiti kamniškemu županu Marjanu Šarcu, čeprav se ta na nacionalni ravni še ni preizkusil in je s tega vidika popolna neznanka.

Za povečavo kliknite na infografiko

Dobre tri odstotne točke za Šarcem zaostaja prvak SDS Janez Janša (maja bo predsednik stranke že 25 let), blizu je prvak SD Dejan Židan in na četrtem mestu je Miro Cerar. To je še en posredni dokaz, da aktualni premier ni najbolje zapisan med volivci in da je pred njim velik izziv, če želi, kot pravi, prepričati ljudi, da mu naklonijo še en mandat.

Po drugi strani pa ta odgovor tudi nakazuje, da stranke SMC na prihodnjih volitvah ne kaže še povsem odpisati.

Slaba odločitev sodišča

Ker je bila odločitev vrhovnega sodišča tista prelomna točka za nadaljnje delo Cerarjeve vlade, nas je zanimalo, ali se javnost strinja z njo. V anketi ugotavljamo, da se 45 odstotkov vprašanih ne strinja z razveljavitvijo referenduma o drugem tiru, slabih 40 odstotkov pa sodišču prikimava. Odločitev podpirajo podporniki SDS in NSi, proti razveljavitvi referenduma pa so podporniki SMC, SD, upokojenci in tudi podporniki Liste Marjana Šarca.

Ob tem je včeraj potekala zanimiva javna polemika med premierom Mirom Cerarjem in predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florijančičem, ki je v javnem pismu protestiral zaradi Cerarjevih izjav. Ta je namreč javno podvomil o korektnosti postopka, čeprav, kot je poudaril, sprejema odločitev in o njej ne namerava razpravljati. Cerar je namreč dejal, da ni nenavadno samo dejstvo, da je vrhovni sodnik Erik Kerševan sprejel odločitev (skupaj s tričlanskim senatom) v treh urah po koncu javne obravnave.

Cerar je namreč opozoril na izjavo Vilija Kovačiča za Dnevnik: »Vse odkar mi je dr. Erik Kerševan rekel, naj ne bom v skrbeh, ta zadeva je silno pomembna za demokracijo, zato jo bomo tehtno in resno obravnavali, sem boljše spal.« To po njegovem seje dvom o nepristranskosti sojenja. Florjančič je Cerarju odgovoril, da je razočaran nad odnosom nekdanjega predsednika sodnega sveta in ustavnega pravnika. Florjančič tudi zagotavlja, da v postopku ni bilo nikakršnih neprimernih stikov.

V anketi sicer ugotavljamo, da se na ponovljenem referendumu ponovno obeta podpora zakonu o gradnji drugega tira, saj kar dve tretjini vprašanih pravi, da ga podpira. Veliko jih tudi napoveduje, da se bodo udeležili ponovljenega referenduma, a je treba biti pri tem previden, saj so bile vse dosedanje ocene o udeležbi, podane na podlagi anket, preoptimistične.