Tiskane izdaje
Na vprašanje, ali podpirajo uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji, sta namreč pritrdilno odgovorili slabi dve tretjini, 64 odstotkov vprašanih. Proti je bila dobra četrtina, 27 odstotkov.
Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da uvedbo davčnih blagajn bolj kot drugi podpirajo simpatizerji SD (88-odstotna podpora), anketiranci srednjih let, stari 36–49 let (72 odstotkov) in 50–65 let (74 odstotkov), anketiranci z redno zaposlitvijo (73 odstotkov) in z visokošolsko izobrazbo (71 odstotkov). Uvedbi davčnih blagajn pa pogosteje nasprotujejo anketiranci, stari od 26 do 35 let (41 odstotkov jih nasprotuje) in nezaposleni (37 odstotkov).
Davki
Naslednje vprašanje v anketi – »Se vam zdi, da so davki v Sloveniji previsoki?« – je morda videti nekoliko naivno. Običajno je pač, da se davki vedno in povsod večini zdijo previsoki. Zanimivo pa je spremljati, kolikšen je delež teh, ki ne delijo takšnega mnenja. V tokratni Delovi anketi se davki zdijo previsoki 79 odstotkom vprašanih. Presenetljivih 17 odstotkov pa jih meni, da so davki ravno prav visoki. Da so prenizki, jih meni razumljivo skromen 1 odstotek.
Da so davki ravno prav visoki, v večji meri kot drugi menijo pripadniki študentske in upokojenske generacije – ter podporniki SD. Natančneje: anketiranci, stari 18–25 let (26 odstotkov jih odgovarja »ravno prav«), študenti (29 odstotkov), anketiranci, stari več kot 65 let (25 odstotkov), upokojenci (24 odstotkov); podporniki SD (28 odstotkov).
Socialna varnost
In če so že davki po mnenju znatne večine previsoki, ali imamo od tega vsaj korist v obliki večje socialne varnosti? Po mnenju večine tudi to ne drži, saj 59 odstotkov vprašanih meni, da je socialna varnost v Sloveniji prenizka. A podobno kot pri prejšnjem vprašanju preseneča razmeroma visok delež odgovorov, da je stopnja socialne varnosti ravno prava. Tako je odgovorilo 33 odstotkov anketiranih. Da je previsoka, jih pravi 5 odstotkov.
Da je stopnja socialne varnosti ravno prava, v večji meri kot ostali meni mlada generacija; študenti (54 odstotkov) in anketiranci, stari od 18 do 25 let (51 odstotkov). Da je socialne varnosti premalo, pa bolj kot drugi menijo starejši: anketiranci, stari od 50 do 65 let (68 odstotkov), pa tudi podporniki Desusa (75 odstotkov).
Siva ekonomija
V Sloveniji je veliko sive ekonomije, meni večina anketiranih, 63 odstotkov. Da je sive ekonomije povprečno veliko, toliko kot drugje, jih meni 28 odstotkov, da je je malo, pa 5 odstotkov.
Prava pot razvoja
Če bi anketirance vprašali, ali podpirajo neoliberalno ali socialdemokratsko gospodarsko doktrino, ni gotovo, kakšen bi bil odgovor večine na to vprašanje. Ko pa so jim na vprašanje, katera pot gospodarskega razvoja jim je osebno bližja, ponudili obrazložene odgovore, jih je velika večina, 85 odstotkov, odgovorila, da je prava pot »znižati davke na splošno in s tem omogočiti več manevrskega prostora podjetništvu«. Da je prava pot »povečati investicije z dodatnim zadolževanjem«, jih je menilo le 9 odstotkov.
Politična stabilnost
V zadnjem času se pogosto poudarja – to počne zlasti vladna koalicija –, kako pomembna je za izhod iz krize politična stabilnost. Sodelujoči v anketi se s tem strinjajo. Da je »zelo pomembna«, jih meni 50 odstotkov, da je »pomembna«, pa 35 odstotkov, skupaj torej 85 odstotkov. Da je nepomembna, jih je odgovorilo 8 odstotkov, da sploh ni pomembna, pa 3 odstotki.
Izstop Desusa
In še o političnih posledicah protikriznih ukrepov. Ena od teh je, da je stranka Desus grozila z izstopom iz koalicije, če bo ukinjen pokojninski dodatek. Bi bil ta izstop upravičen? Anketa ni dala nedvoumnega odgovora. Skoraj polovica, 49 odstotkov, jih ocenjuje, da bi bil upravičen. A slabe štiri petine, 38 odstotkov, jih je nasprotnega mnenja. Med temi izstopajo upokojenci (60 odstotkov) in še bolj podporniki Desusa (76 odstotkov).
