Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska javnost je naklonjena evtanaziji, lahko sklepamo po tokratni Delovi raziskave javnega mnenja. Skoraj dvetretjinska podpora je zelo povedna, vendar se hkrati kaže, da na tem področju vlada pojmovna zmeda in si vprašani niso edini, kaj izraz evtanazija pomeni.
Domnevni primer evtanazije v ljubljanskem Kliničnem centru je zaznamoval prejšnji teden in s tem tudi tokratno raziskavo javnega mnenja Dela. Ker v slovenski družbi še nismo načeli te teme, je bilo logično prvo vprašanje, kaj z evtanazijo sploh mislimo. Povejmo, da je bilo mogočih več odgovorov, zato v grafičnem delu ankete njihov seštevek presega stoodstotkov. Izkazalo se je, da gre pri izrazu evtanazija za pojmovno zmedo.
Skoraj dve tretjini sodelujočih v anketi sta odgovorili, da je evtanazija takrat, ko zdravnik usmrti bolnika na njegovo željo. Četrtina jih meni, da je to takrat, ko bolnika odklopijo od aparatov, ki ga vzdržujejo pri življenju. Slaba petina je odgovorila, da je evtanazija, ko zdravnik usmrti bolnika brez njegove želje, 14 odstotkov evtanazijo razume kot pomoč pri samomoru. Na podlagi vprašanja, ali podpirate evtanazijo, lahko sklepamo, da splošna javnost podpira evtanazijo - razlika med podporniki in nasprotniki je velika, saj jo podpira 57 podatkov, nasprotuje pa slaba tretjina.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kako bi anketiranci ravnali v hipotetični situaciji, če bi bili neozdravljivo bolni. Pri tem smo jim dali tudi možnost, da na to vprašanje ne odgovorijo, in to je storilo le štiri odstotke sodelujočih. Tretjina jih je odgovorila, da bi v primeru neozdravljive bolezni zdravnika prosili, da jim ublaži bolečine. Četrtina bi jih prosila za smrtonosno injekcijo, 13 odstotkov bi jih čakalo na smrt, ne da bi karkoli naredili, osem odstotkov bi zdravnika prosilo za pomoč pri samomoru, pet odstotkov pa za pomoč pri smrti ne bi prosilo zdravnika, ampak nekoga drugega.
Javne in zasebne šole ni mogoče izenačiti pri vprašanju financiranja
Nadaljevanju prodaje 15 podjetij nasprotuje manj kot polovica V tokratni anketi smo obravnavali še eno vročo temo - privatizacijo. Ker smo pred nedavnim že spraševali o tem, smo lahko primerjali odgovore med anketama pred tremi meseci in zdaj. Ugotovimo lahko, da se kljub intenzivnim razpravam na to temo stališče javnosti ni bistveno spremenilo. Večina še vedno nasprotuje nadaljevanju privatizacije 15 podjetij, vendar se je njihov delež v zadnjem obdobju zmanjšal za pet odstotnih točk, za toliko pa povečal delež tistih, ki se o tem niso mogli ali hoteli opredeliti.
Ob dejstvu, da delež podpornikov ostaja isti (36 odstotkov), lahko sklepamo, da je med nasprotniki prodaje 15 podjetij nastalo nekaj dvoma. Ko sprašujemo o konkretnih podjetjih, ki bi jih lahko država prodala, vidimo, da ima prodaja na tej ravni še manj podpore. Celo pri državnih bankah, v katere je država vložila milijarde evrov, se je v primerjavi z novembrom podpora prodaji zmanjšala. Telekom Slovenija pa je v očeh javnosti od začetka dojet kot podjetje izjemnega pomena, saj ga po podpori sodeč uvrščajo v kategorijo podjetij, kakršni sta Krka ali Petrol.
V raziskavi javnega mnenja nas je zanimalo tudi, kako javnost gleda na odločitev ustavnega sodišča, ki je pri financiranju izenačilo javno in zasebno šolstvo. Več kot polovica sodelujočih se s takšno odločitvijo ustavnih sodnikov ne strinja, slabih 40 odstotkov pa to podpira.
