Tiskane izdaje
Ljubljana - Iz tokratne ankete Dela lahko izluščimo naslednje ugotovitve: slovenska javnost ima različno mnenje o napadu na tako imenovano Islamsko državo (ISIS), z napadeno Francijo sočustvuje, a ni povsem prepričana, ali bi bila podpora poleg moralne tudi vojaška.
Napad v Parizu je bil teroristično dejanje in nikakor ne napoved vojne, meni več kot polovica vseh sodelujočih v anketi. Čeprav so dogodki v francoski prestolnici zelo odmevali, v Sloveniji niso povečali občutka ogroženosti. Slabih 60 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se zaradi napadov v Parizu ne počutijo ogrožene, slaba petina občuti ogroženost, dobra petina pa se ni znala opredeliti.
V naslednjem koraku pri obvladovanju kriznih razmer se postavlja vprašanje, kako naprej oziroma kako rešiti problem IS. Dobra tretjina vprašanih meni, da je treba okrepiti napade, to naj storijo svetovne velesile (ZDA, Rusija in drugi). Četrtina vprašanih je prepričana, da se v konflikt v Siriji ne bi smeli vpletati, zato naj sami rešijo svoje probleme, petina pa bi bila za okrepitev napadov na IS, a le pod okriljem Združenih narodov.
Javnost razdeljenost glede napadov na IS
Ob vprašanju, ali bi podprli napade na IS, se slovenska javnost razdeli, čeprav je nasprotnikov napadov na to tvorbo malenkost več kot podpornikov. Dobrih 40 odstotkov bi podprlo napad na IS, 44 odstotkov pa bi jih bilo proti napadom. Pri tem vprašanju je zanimivo (ko primerjamo sociodemografske podatke), da se med podporniki napadov najbolj zagreti moški, podporniki SDS pa tudi SMC. To kaže na ugotovitev, da slovenska javnost pri tem vprašanju presega ideološke razlike. Nasprotniki napadov na IS so predvsem ženske in študenti.
Pri naslednjem vprašanju so sodelovali le tisti, ki so podprli napade. Najsprejemljivejša oblika napadov na IS bi bila v obliki podpore vojaškim formacijam, ki se borijo proti IS, takšnih je 40 odstotkov sodelujočih v anketi. Dobra petina bi bila za omejitev na zgolj letalske napade, le 13 odstotkov vprašanih pa bi podprlo napotitev evropskih vojaških sil.
Slovenska javnost je razdeljena tudi ob vprašanju, ali naj slovenska država podpre Francijo v napadu na tako imenovano Islamsko državo. Statističnih razlik med tistimi, ki podpirajo napade na IS (40 odstotkov) in tistimi, ki so proti temu (39 odstotkov), tako rekoč ni. Tudi pri tem vprašanju opažamo preseganje ideoloških razlik, saj podporo Franciji izrekajo tako podporniki SMC kot podporniki SDS. Zadržanost do podpore izražajo anketiranci v starostni skupini 18-25 let.
Posledice napadov v Parizu bodo čutili tudi begunci z Bližnjega vzhoda, ki zadnjih nekaj mesecev množično prihajajo v Evropo. Skoraj dve tretjini vprašanih sta prepričani, da se bo odnos do beguncev zagotovo ali verjetno zaostril. Politiko odprtih vrat pa bi dopustilo le dobrih deset odstotkov anketiranih.
