Anketa Dela: Gašpar Mišič ne bo uspešno vodil Luke Koper

Javnost zaradi Gašpar Mišiča od države pričakuje ukrepe. Večina je proti vojaškemu posredovanju v Siriji.

Objavljeno
01. september 2013 14.37
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika

Ljubljana − Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper je prejšnji teden močno odmevalo, posvečen pa mu je tudi večji del tokratne ankete Dela. Ta je pokazala, da javnost z imenovanjem ni zadovoljna in pričakuje odločne ukrepe. Tri četrtine vprašanih namreč ne podpira imenovanja Gašparja Mišiča. Kljub temu bo že ta teden uradno prevzel funkcijo predsednika uprave. Bo uspešno vodil Luko Koper?

Gašpar Gašpar Mišič

Večina sodelujočih v anketi, to je dve tretjini oziroma 67 odstotkov, meni, da ne. Nasprotnega mnenja, torej da bo Luko vodil uspešno, jih je slaba petina, 19 odstotkov.

Odgovornost za imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča javnost pripisuje predvsem politiki. V anketi so jim sicer ponudili več možnih odgovorov, a je večina vprašanih, 57 odstotkov, odgovorila, da je za njegovo imenovanje najbolj odgovorna politika. Da je odgovornost treba pripisati kabinetu predsednice vlade, jih je menilo 14 odstotkov, skupnosti lokalno-kapitalskih interesov deset odstotkov, prav tako deset odstotkov pa jih sodi, da je odgovorno državno korporacijsko upravljanje.

Ob vsem tem nezadovoljstvu ni odveč vprašanje, kako bi morala ukrepati država kot večinska lastnica Luke Koper. Tudi pri tem vprašanju je večina anketiranih nepopustljiva; 75 odstotkov jih meni, da bi morala odločno ukrepati in poskrbeti za spremembe. Da bi novi upravi vendarle kazalo ponuditi priložnost, jih je odgovorilo 17 odstotkov.

Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča je v preteklih dneh povzročilo toliko javnega vznemirjenja, da se je znova zdramilo že nekoliko opešano vstajniško gibanje. Pa vendar obstaja dvom, ali je to zadosten vzrok za nadaljevanje slovenske vstaje. Tudi sodelujoči v anketi o tem nimajo enotnega mnenja. Večina, 52 odstotkov, jih je sicer odgovorila pritrdilno, kar 40 odstotkov pa jih meni nasprotno – da Mišičevo imenovanje ni tisti vzrok, ki bi lahko spodbudil nadaljevanje vstaje.

Rovte

Naslednje vprašanje se dotika druge zadeve, ki je prejšnji teden močno odmevala: slovesnosti v Rovtah, na kateri so počastili obletnico domobranstva na Slovenskem. Sodelujoče v anketi so vprašali, ali podpirajo izvedbo te slovesnosti. Tudi pri tem vprašanju ni enotnega odgovora. Večina, spet 52 odstotkov, slovesnosti ne podpira, 40 odstotkov, pa jo podpira.

Sirija

Zadnje je vprašanje o temi z mednarodnega prizorišča, napovedujočem se vojaškem napadu na Sirijo. Še eno, kjer ni enotnega mnenja. In še enkrat 52 odstotkov. Toliko anketiranih namreč meni, da mednarodna skupnost ne bi smela posredovati v Siriji z oboroženo silo. Nasprotnega mnenja jih je 36 odstotkov.