Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavna večina v državnem zboru je pred tednom dni potrdila začetek postopka spremembe ustave o financiranju zasebnega šolstva. Politične stranke SMC, Desus, SD, Levica in nepovezani poslanki iz Stranke AB podpirajo spremembo z rešitvijo, po kateri bi država zagotovila stoodstotno financiranje javnega šolstva, financiranje zasebnega pa bi določili s posebnim zakonom. Nasprotniki predlagane spremembe ustave, predvsem poslanski skupini SDS in NSi, menijo, da poskuša vladajoča večina tako spremeniti odločbo ustavnega sodišča, ki je presodilo, da država ne bi smela delati razlik med javnimi in zasebnimi šolami pri financiranju šolskih programov.
V anketi nismo neposredno spraševali, ali sodelujoči podpirajo spremembo ustave na tem področju, ampak smo s posrednimi vprašanji poskušali ugotoviti, kakšna stališča ima slovenska javnost o šolstvu nasploh in s tem povezanim financiranjem.
V zvezi s tem so stališča zelo jasna. Ko vprašamo, ali naj država v celoti financira javno šolstvo, ni nobene dileme, več kot 90 odstotkov jih temu pritrjuje. Slika se spremeni pri zasebnem šolstvu: le dobra petina jih meni, da bi morala država v celoti financirati zasebne šole, tretjina pa jih je za rešitev, da bi jih financirali le delno, najmočnejšo skupino predstavljajo anketiranci (41 odstotkov), ki menijo, da zasebnega šolstva sploh ne bi smeli financirati z javnimi sredstvi.
S križanjem sociodemografskih podatkov lahko ugotovimo, da so veliki podporniki zasebnega šolstva oziroma financiranja iz državnega proračuna podporniki SDS, tudi podporniki NSi ne zaostajajo veliko za ideološkimi prijatelji na desnici, medtem ko velika večina podpornikov SD meni, da država v nobenem primeru ne bi smela financirati zasebnega šolstva.
Ker je v Sloveniji malo znano, da imamo zasebnih šol zelo malo, nas je v anketi zanimalo, kaj menijo o številu zasebnih šol - jih je preveč ali premalo? Da jih je premalo, meni slaba petina vprašanih, da jih je preveč, meni tudi petina, da jih je ravno prav, pa meni slaba tretjina vprašanih. Tudi pri tem vprašanju naletimo na ideološki razkol - podporniki SDS in NSi menijo, da je zasebnih šol premalo, podporniki SMC, pa da jih je preveč.
Ne glede na ideološke razlike v volilnem telesu ima splošna javnost relativno dobro mnenje o javnem šolstvu. Skoraj polovica vprašanih ima o javnem šolstvu dobro mnenje, skoraj 40 odstotkov jih daje javnemu šolstvu povprečno oceno, le dobra desetina meni, da je javno šolstvo slabo.
Da javnost zaupa v javno šolstvo, potrjuje tudi vprašanje, v katero šolsko institucijo bi vpisali svojega otroka - zasebno ali javno: tri četrtine anketiranih je odgovorilo, da bi svojega otroka vpisali v javno šolo, slaba petina pa v zasebno šolo.
Za ukinitev državnega sveta skoraj polovica vprašanih
V drugem delu ankete nas je zanimal odnos do državnega sveta, ki predstavlja manj znani del slovenskega parlamentarnega sistema. Tako ga dojema tudi slovenska javnost, saj 40 odstotkov vprašanih meni, da državni svet nima pomembne vloge v političnem sistemu Slovenije. Da ima pomembno, meni slaba petina vprašanih, dobra petina pa se do tega vprašanja ni znala opredeliti.
Glede na tako dojemanje državnega sveta ni presenetljivo, da je skoraj polovica vseh sodelujočih v anketi prepričanih, da bi bilo treba to institucijo ukiniti, dobra tretjina pa se zavzema za reorganizacijo drugega doma slovenskega parlamenta.
Ukinitev odločneje podirajo moški ali anketiranci, starejši od 55 let, reorganizacijo pa podporniki NSi, anketiranci v starostni skupini od 35 do 44 let in tisti, ki menijo, da je državni svet pomembna institucija. Tudi tisti, ki podpirajo delo državnega sveta (teh ni veliko), torej pravijo, da potrebuje osvežitev.
