Anketa Dela: Možno je, da Slovenija bankrotira

Ljubljana – Možno je, da Slovenija bankrotira. Da lahko pride do bankrota naše države, je prepričanih 57 odstotkov sodelujočih v tokratni anketi Dela. Da do bankrota ne more priti, pa jih meni 38 odstotkov.

Kljub temu pa večina ne sprejema teze, da se Slovenija bliža grškemu scenariju. Na vprašanje, kako razumejo izjave politikov, da se bližamo grškemu scenariju, jih je to kot realen scenarij ocenilo 35 odstotkov. Po mnenju preostalih imajo te izjave drugačne korenine; za 32 odstotkov vprašanih gre za politiziranje, za 26 odstotkov anketirancev pa je to zastraševanje.

Podrobnejši pregled pokaže, da sta vprašanji o bankrotu in o grškem scenariju zelo povezani. Anketiranci, ki pravijo, da gre za zastraševanje, v večini menijo, da ne more priti do bankrota Slovenije. Tisti, po mnenju katerih je to realen scenarij, pa večinsko menijo, da je bankrot možen.

Eden od ukrepov, s katerimi bi se Slovenija lahko odzvala na gospodarsko krizo, je odpuščanje v javnem sektorju. Pristojni minister ga že napoveduje. Pa je to nujno tudi po mnenju slovenske javnosti? Kot kaže anketa Dela, je. Da je odpuščanje v javnem sektorju nujen ukrep, je odgovorila večina, 53 odstotkov vprašanih. Nasprotnega mnenja, da ni nujen ukrep, jih je bilo 40 odstotkov.

O tem, da se je Slovenija sposobna sama rešiti iz finančne krize in ne bo zaprosila za mednarodno finančno pomoč, je – kot poročamo na prvi strani – prepričanih nekoliko več anketiranih kot o nasprotnem. A če bi vendarle bili prisiljeni zaprositi za pomoč, kakšen bi bil najboljši scenarij za nas? Največ anketiranih meni, da bi bilo v tem primeru treba sestaviti tehnično vlado; tako jih odgovarja 35 odstotkov. Razpis predčasnih volitev jih predlaga 29 odstotkov. Da naj sedanja vlada nadaljuje svoj mandat, jih meni 26 odstotkov.

Nazadnje še vprašanje o opoziciji. Sodelujoče v anketi so vprašali, kako ocenjujejo njeno delovanje. Da je opozicija konstruktivna, jih pravi 10 odstotkov. Da po nepotrebnem ovira delo vlade, jih meni 19 odstotkov. Daleč največ, kar 66 odstotkov, pa jih odgovarja, da bi po njihovem opozicija morala biti bolj aktivna. Znaten del slovenske javnosti je torej nezadovoljen tudi z opozicijo.