Ljubljana – Do 24, januarja, ko se bo na ulice podalo 17 sindikatov javnega sektorja, je še manj kot 10 dni. Nekaj več, kako se bo vladna stran pripravila na »izredne razmere« oziroma kdo bodo člani pogajalske skupine, bo znanega danes, ko bodo o tem spregovorile tudi koalicijske partnerice.
Od prihodnjih pogajanj bo marsikaj odvisno, saj za 5. februar stavko najavlja še pet sindikatov javnega sektorja, kar napoveduje, da imamo lahko v prihodnjih mesecih še bolj vroče predvolilno obdobje. Da bo pred pogajalci težka naloga, priča podatek, ki ga je navedel minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki operira s podatkom, da bi za uresničitev vseh zahtev sindikatov javnega sektorja morali v proračunu zagotoviti skoraj milijardo evrov.
V raziskavi javnega mnenja ugotavljamo, da javnost nima pretiranega razumevanja za napovedane stavke sindikatov javnega sektorja, saj jih ne podpira 46 odstotkov sodelujočih v anketi, podpira pa 30 odstotkov. Sociodemografski razrez nam bolj podrobno razkrije, da stavko podpirajo zaposleni v javnem sektorju, podporniki Levice in anketiranci z visokošolsko izobrazbo. Na drugi strani, ki ne podpira stavke, so podporniki SDS, študentje, zaposleni v zasebnem sektorju in anketiranci z osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo.
Ugotavljamo tudi, da ključna sindikalna zahteva po dvigu plač prav tako nima podpore – 42 odstotkov anketiranih ne podpira dviga plač, 36 odstotkov jih podpira, medtem ko se petina vprašanih ni mogla opredeliti.
Iz tega je mogoče sklepati, da v slovenski javnosti prevladuje prepričanje, da je skoraj 170.000 javnih uslužbencev odločno previsoka številka.
Je pa anketirancem je bolj ali manj jasno, da bodo sindikati v konfliktu z vlado zmagali - tako je menilo skoraj 30 odstotkov vprašanih. Slaba četrtina je izbrala odgovor, da bosta na koncu zadovoljni tako vladna kot sindikalna stran, kar kaže na to, da bi lahko udeleženki socialnega dogovora dosegli za vse sprejemljiv kompromis.
Desetina Slovencev meni, da je Hrvaška prijateljska država
V tokratni anketi smo preverjali tudi podporo tožbi proti Hrvaški pred sodiščem EU. Blokada južne sosede na poti v OECD in schengenski mejni režim imata visoko podporo.
Ko se je že zdelo, da bodo odnosi med Slovenijo in Hrvaško po podpisu arbitražnega sporazuma leta 2009 in sprejemu Hrvaške v EU zaplavali v normalnejše vode, se je število incidentov v Piranskem zalivu v zadnjem obdobju povečalo, pritiski pa stopnjevali. Retorika politikov na eni in drugi strani se je zaostrila, zato ne preseneča, da celo predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker ugotavlja, da je treba z implementacijo arbitražne odločbe pohiteti, ker da to ni zgolj dvostranski, ampak evropski problem.
Odstop Hrvaške od arbitražnega sporazuma leta 2015 je prelomna točka v odnosih med državama, verjetno pa tudi v posameznikovem pogledu na južno sosedo. Anketa Dela je namreč pokazala, da več kot polovica vprašanih meni, da Hrvaški ni mogoče zaupati. Slaba četrtina dojema južno sosedo kot problematično, le dobra desetina pa gleda na Hrvaško kot na prijateljsko državo.
Na petkovem srečanju slovenskega političnega vrha na odboru za zunanjo politiko je zunanji minister Karl Erjavec napovedal vložitev tožbe zoper Hrvaško, ker noče implementirati arbitražne odločitve, ki ni postala le del mednarodnega, ampak tudi evropskega prava, premier Miro Cerar pa ni izključil tožbe, če se Hrvaška ne bo spametovala. Na eni strani je vladni predstavnik, ki zagovarja odločnejšo politiko do Hrvaške, na drugi premier, ki pušča vrata odprta - a po mnenju anketirancev ni dilem: tri četrtine jih podpira tožbo Hrvaške, le slaba desetina temu nasprotuje.
Trši odnos do južne sosede zagovarjajo anketiranci tudi pri drugih možnostih slovenske vlade, če Hrvaška ne bo spremenila odklonilnega odnosa do arbitražne odločitve. Vladni vrh je večkrat poudaril, da bo Slovenija blokirala Hrvaško na poti v OECD ali schengenski mejni režim, in slovenska javnost ga podpira pri tem. Skoraj 60 odstotkov anketirancev je namreč »podprlo« blokado Hrvaške na poti v OECD in »schengen«, če k temu prištejemo še tiste, ki so odgovorili, da podpirajo takšno politiko, je mogoče sklepati, da več kot osem desetin vprašanih podpira blokado Hrvaške.
Tiskane izdaje
