Tiskane izdaje
Ljubljana – Je odpuščanje v javnem sektorju potreben ali nepotreben ukrep? To vprašanje precej razdvaja slovensko javnost, kaže tokratna anketa Dela.
Največ, natančno polovica sodelujočih v anketi, je napovedano odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju označila kot nepotreben ukrep. Delež tistih, ki menijo nasprotno, ni bistveno manjši: 40 odstotkov. Mnenja so torej precej deljena.
Sodelujoče so anketarji Dela Stik spraševali še o tem, kako bo odpuščanje v javnem sektorju vplivalo na pogajanja o reformah, pa tudi o tem, kako reševati državne banke in kako naj država ravna s ključnimi državnimi podjetji.
V anketi so se dotaknili tudi novembrskih predsedniških volitev – a tokrat ne slovenskih, ampak ameriških.
Banke naj se same rešijo iz težav
Ljubljana – Polovica sodelujočih v anketi Dela meni, da je napovedano odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju nepotreben ukrep, le malo manj, 40 odstotkov, pa, da je potrebno.
A ko so jih vprašali, ali bi privolili v nižje standarde storitev javne uprave, kot so šolstvo, vzgoja, zdravstvo, se je razmerje spremenilo. Skoraj tri četrtine, natančneje 71 odstotkov vprašanih ni pripravljenih privoliti v nižje standarde, le četrtina pa jih je pripravljena sprejeti. Podrobnejši pregled izidov pokaže, da bi tisti anketiranci, ki menijo, da je odpuščanje potreben ukrep, prej privolili v nižje standarde storitev javne uprave, kot tisti, ki ga imajo za nepotrebno.
Napovedano odpuščanje je precej razburilo sindikate, ki že grozijo, da tega ne bodo dopustili in da bodo – če bo treba – tudi blokirali reforme, o katerih se zdaj pogajajo z vlado. Sodelujoče v Delovi anketi so vprašali po njihovih predvidevanjih: ali bo načrtovano odpuščanje v javnem sektorju upočasnilo pogajanja in sprejemanje reform, kot sta pokojninska in delovnopravna? Večina, 65 odstotkov, je temu pritrdila. Nasprotnega mnenja jih je bilo 26 odstotkov. Propad reformnih pogajanj je za slovensko javnost torej kar pričakovan.
Anketirance so povprašali tudi o reševanju državnih bank. Konkretno, kakšen bi bil po njihovem mnenju najboljši scenarij: ustanovitev slabe banke ali dokapitalizacija? A za večino je najboljši tretji scenarij, ki ne vključuje države: banke naj se same rešijo iz težav. Tako je odgovorilo 56 odstotkov vprašanih. Za dokapitalizacijo jih je bilo 19 odstotkov, za slabo banko pa 12 odstotkov.
Za dokapitalizacijo in ustanovitev slabe banke se, kot kaže podrobnejši pregled, nadpovprečno pogosto zavzemajo anketiranci z visokošolsko izobrazbo. Naslednje vprašanje je o ključnih državnih podjetjih. Kako naj država ravna z njimi: naj jih hitro proda, naj poišče strateške partnerje ali naj ohrani svojo lastnino? Še najmanj anketiranih se zavzema za hitro prodajo – enajst odstotkov. Največ, 44 odstotkov, jih predlaga strateške partnerje, ne dosti manj, 39 odstotkov, pa jih državi svetuje, naj ohrani svojo lastnino. Ženske, upokojenci in anketiranci s srednješolsko izobrazbo najpogosteje podpirajo ohranitev lastnine. Študentje in anketiranci z višje- ali visokošolsko izobrazbo se večinsko zavzemajo za rešitev, po kateri bi država poiskala strateške partnerje.
Na koncu še o predsedniških volitvah v ZDA. Barack Obama Slovence navdušuje veliko bolj kot njegov tekmec Mitt Romney. Kar 80 odstotkov sodelujočih pričakuje njegovo zmago: da bo zmagal Romney, jih meni le devet odstotkov. Kako to razložiti? Gre za efekt, pojasnjujejo v Delu Stik, da povprečen Slovenec pozna Baracka Obamo, ne pa tudi republikanskega kandidata. Zaradi večje prepoznavnosti mu namenjajo več možnosti za zmago. Javnomnenjske ankete v ZDA kažejo na precej manjšo prednost Obame pred Romneyjem.
