Anketa Dela: Pahor lahko računa na drugi mandat

Ljubljana – Ker se bomo jeseni odpravili na volitve, na katerih bomo izbirali novega predsednika republike, nas je v tokratni anketi Dela zanimalo, kakšne možnosti ima predsednik Borut Pahor za ponovno izvolitev. Če bi sodili po odgovorih, a v pogojih, ko še niso znana imena drugih predsedniških kandidatov, bi lahko dejali, da ima Pahor pred seboj lahko pot do drugega mandata.

Na vprašanje, kakšne možnosti ima Borut Pahor za ponovno izvolitev, skoraj 80 odstotkov sodelujočih v anketi pravi, da ima predsednik republike veliko možnosti, da bo ponovno izvoljen. Da ima malo možnosti, meni slabih deset odstotkov vprašanih.

Z dodatnimi vprašanji smo poskušali ugotoviti, na kako trdno podporo lahko računa Pahor pred jesenskimi volitvami, zato smo nadaljevali z vprašanjem, kako bi ocenili delo sedanjega predsednika države. Malo več kot polovica vprašanih ima do dela Pahorja pozitiven odnos, slaba tretjina je tehtala med pozitivnim in negativnim odnosom, le 16 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da imajo do Pahorjevega dela negativen odnos.

S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da Pahor uživa podporo med študenti, zaposlenimi in podporniki SD, nadpovprečno velik delež negativnega odnosa do njegovega delovanja pa se kaže med podporniki ZL in upokojenci.

Kako pa ocenjujejo delo predsednika republike? Da je ta uspešen, meni skoraj 60 odstotkov anketiranih, da je bil neuspešen meni slaba četrtina, neopredeljenih pa je slaba petina anketiranih. Delo Pahorja pozitivno ocenjujejo dijaki in študenti, podporniki NSi in ženske. Da Pahor kot predsednik države dela slabo, menijo večinoma podporniki ZL, SDS, upokojenci in moški.

V tem sklopu vprašanj nas je še zanimalo, ali si vprašani želijo spremembe na položaju predsednika republike. Večina, čeprav je takih manj kot polovica, si spremembe ne želi, 39 odstotkov si spremembe na vrhu želi, 16 odstotkov vprašanih pa se do tega ni opredelilo. Spremembe si želijo predvsem podporniki ZL, anketirani s poklicno izobrazbo, upokojenci in podporniki ZL, spremembe pa si ne želijo podporniki SMC, SD in zaposleni.

Javnost bolj naklonjena Brglezu kot Cerarju

V nadaljevanju ankete smo se posvetili tudi temi, ki zaposluje slovensko javnost, to je sporu med Mirom Cerarjem in Milanom Brglezem. Za začetek smo vprašali, ali sodelujoči v anketi poznajo ozadje spora med tema dvema vplivnima predstavnika vladajoče stranke SMC. Da ta spor poznajo, je odgovorilo 60 odstotkov vprašanih, preostali pa ne. V nadaljevanju smo vprašali, kdo od vpletenih, Cerar ali Brglez, jim je bliže. Večina (44 odstotkov) pravi, da nobeden, nato v odgovorih sledi Brglez z 29 odstotki, Cerar pa je bliže dobri petini vprašanih.

Zanimivo je, da Cerar uživa večjo naklonjenost med podporniki SMC kot Brglez. Med sodelujočimi v anketi, ki so naklonjeni SMC, je Cerar bliže dvema tretjinama vprašanih, Brglez pa je pri slabi tretjini volilnega telesa te stranke. Brglez ima, denimo, veliko večjo podporo med podporniki SD (63 odstotkov) kot Cerar (11 odstotkov). To posredno potrjuje tezo, da je Brglez priljubljen pri volivcih, ki se uvrščajo na levo stran sredine.

Na koncu ankete smo ponovili vprašanje iz septembra lani, ko smo spraševali, kdo od politikov, predsednikov strank, uživa največje zaupanje. Ko primerjamo odgovore s tistimi pred pol leta, ugotovimo, da je v tem obdobju največ zaupanja med volivci izgubil Miro Cerar, ki je takrat še vodil na lestvici kot politik z največjim deležem zaupanja, zdaj pa je na četrtem mestu. Tokrat je najbolj zaupanja vreden politik predsednik SD in minister za kmetijstvo Dejan Židan, Janez Janša pa je na drugem mestu. Tretji je Luka Mesec, četrti Miro Cerar in peta
Ljudmila Novak.