Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako točno nameravajo države članice EU reševati problem beguncev na evropski tleh še ni povsem jasno, lahko pa na podlagi ankete Dela sklepamo, da so prebivalci Slovenije naklonjeni reševanju problema z begunci
iz Afrike.
Tako je odgovorilo skoraj 70 odstotkov vprašanih, in sicer da podpirajo pomoč in reševanje beguncev, katerih usode smo lahko vsak dan spremljali na televizijskih ekranih in v poročilih. Četrtina jih temu nasprotuje. Reševanje in pomoč nadpovprečno v primerjavi z drugimi skupinami iz ankete podpirajo visokošolsko izobraženi, podporniki ZL in SD, študentje in ženske.
V tem duhu so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanje, ali podpirajo sistem kvot, na podlagi katerih bi vsaka posamezna država članica Evropske unije solidarnostno prevzela določeno število beguncev. Tej rešitvi je naklonjena skoraj polovica vprašanih, ne podpira pa je dobra tretjina.
Ko se je izvajala anketa, je bilo neuradno število beguncev, ki naj bi jih Slovenija sprejela, 200, prejšnji teden pa je evropska komisija razkrila dokument, v katerem je predvideno, da bi Slovenija prevzela več kot 700 beguncev, zato je dilema, kako bi v tem primeru ljudje odgovarjali.
Iz odgovorov je mogoče razbrati, da je za skoraj 40 odstotkov vprašanih najbolj primerno število beguncev 200, zgolj šest odstotkom pa se to zdi prenizko, zato lahko sklepamo, da bi bilo predvideno število, ki je precej višje, težje sprejemljivo. Za četrtino sodelujočih v anketi je že 200 beguncev previsoka kvota.
Po drugi strani bi se kar 60 odstotkov anketirancev strinjalo z nastavitvijo beguncev v bližini njihovega kraja, tretjina pa bi temu nasprotovala. Begunci v bližini doma ne bi motili anketirance z visokošolsko izobrazbo, nasprotovala pa bi jim dobra polovica anketirancev z osnovnošolsko izobrazbo, polovica anketirancev obalno-kraške regije in moški.
Vloga Slovenije pri reševanju begunske krize na evropski ravni je ustrezna, meni dobrih 40 odstotkov vprašanih, da bi lahko bila bolj aktivna, meni dobra tretjina vprašanih, skoraj četrtina pa se ni znala odločiti.
Med oblike pomoči uvrščamo tudi napotitev vojaške ladje Triglav pred italijansko obalo v Sredozemlju, kjer je begunska kriza najhujša - več kot 70 odstotkov anketiranih se strinja z načrti vlade, da bi ladjo Triglav spet poslali na pomoč italijanski mornarici, petina pa temu nasprotuje. S tem se strinjajo podporniki ZL, SMC, SD in anketiranci z visokošolsko izobrazbo.
