Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj polovica sodelujočih v tokratni anketi Dela ne podpira napovedi vlade, da bo v letu 2017 povečala sredstva za obrambni proračun. Poleg tega še ugotavljamo, da Slovenci pozitivno gledajo na vlogo Nemčije v Evropski uniji.
Medtem ko je predsednik vlade Miro Cerar pred tedni ob obisku generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga obljubil, da bo vlada povečala proračunska sredstva za 0.04 odstotne točke BDP, lahko s pomočjo ankete ugotovimo, da večina prebivalcev Slovenije ne podpira napovedanega ukrepa. Proti je 49 odstotkov vprašanih, več denarja pa bi vojski in obrambnim nalogam države namenila tretjina sodelujočih v anketi. Nadpovprečno pogosto proti dodatnemu denarju za vojsko so bili podporniki Združene levice.
V anketi še ugotavljamo, da je večina vprašanih naklonjenih Nemčiji, ki ima, kot se je izkazalo ob grški finančni krizi, čedalje večjo vlogo pri urejanju težav na evropskem kontinentu.
Glede na to, da je od začetka dela novega evropskega parlamenta poteklo leto dni, nas je tudi zanimalo, kdo od slovenskih osmih poslancev v evropskem parlamentu je bil najbolj opazen. Kot ugotavljamo, so anketiranci najbolj opazili Tanjo Fajon, takoj za njo pa Alojza Peterleta. Delovanja evropskega parlamenta sicer ne spremlja več kot polovica vprašanih.
Med slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu je najbolj prepoznavna poslanka SD Tanja Fajon, ugotavljamo v anketi Dela. Poleg tega smo spraševali še o pogledih anketirancev na prihodnost EU. Na vprašanje, ali spremljajo delo slovenskih evropskih parlamentarcev, je več kot polovica vprašanih odgovorila, da tega ne počnejo (55 odstotkov), da jih spremljajo, pa 42 odstotkov. Nadpovprečno pogosto delo evropskih poslancev spremljajo podporniki SDS, upokojenci, anketiranci, starejši od 50 let, in visokošolsko izobraženi. Za delo poslancev EP pa se ne zanimajo mlajši in anketiranci, ki se ne bi udeležili volitev.
Ko smo vprašali, koga od naštetih osmih poslancev iz Slovenije najbolj opazijo, je največji delež dogovorov pripadel Tanji Fajon oziroma petina vseh. Sledi ji Lojze Peterle s 16 odstotki, Milan Zver in Ivo Vajgl, na dnu opaznosti med anketiranci pa so Romana Tomc, Patricija Šulin in Franc Bogovič.
Ob tej temi nas je zanimala tudi vloga Nemčije v EU, ker se je zaradi grške finančne krize znašla pod plazom kritik, da postaja neizprosni hegemon v EU in da prevzema vodilno vlogo. Na podlagi ankete lahko ugotovimo, da imajo prebivalci Slovenije pozitiven odnos do Nemčije. Kot pozitivno jo ocenjuje skoraj 40 odstotkov vprašanih, negativno dobra petina, slaba tretjina pa niti pozitivno niti negativno. Pozitivno vlogo predvsem ocenjujejo podporniki SDS, kot negativno pa jo vidijo podporniki ZL.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšno EU si anketirani želijo, saj se je v grški krizi pokazalo, da marsikaj ne deluje. Četrtina vprašanih meni, da bi se države EU morale tesneje povezati in sestaviti politično unijo oziroma federacijo. Za dobrih deset odstotkov je sprejemljiva konfederacija, 14 odstotkov pa jih meni, da je med članicami EU preveč razlik in da bi bil smiseln nov dogovor o drugačnem sodelovanju. Petina vprašanih pričakuje, da bo EU razpadla.
Ob grški krizi so se pojavile tudi primerjave med EU in nekdanjo Jugoslavijo. Velika večina (44 odstotkov) vprašanih meni, da primerjave niso mogoče, ker sta ustroj EU in nekdanje Jugoslavije povsem drugačna. K temu lahko dodamo še devet odstotkov anketirancev, ki menijo, da primerjave niso mogoče, ker so evropske države članice EU demokratične, Jugoslavija pa to ni bila. Da so primerjave mogoče, meni dobra petina vprašanih.
***
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov od 14. do 19. julija 2015 opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.
