Tiskane izdaje
Ljubljana – Odločba ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je poimenovanje nove ljubljanske ceste za Titovo cesto neustavno, in je zato to poimenovanje odpravilo, je sprožila več pobud, naj se Titove ulice in trgi odpravijo tudi drugod po Sloveniji.
Delova anketa je pokazala, da slovenska javnost tej ideji ni naklonjena. V Sloveniji je še kar nekaj krajev, ki imajo kakšno cesto ali trg poimenovan po Titu. V Postojni pa imajo kar oboje, Titovo cesto in Titov trg. Sodelujoče v tokratni anketi Dela so vprašali, ali bi po njihovem mnenju morali tudi drugi kraji po Sloveniji umakniti poimenovanja ulic in trgov po Josipu Brozu Titu.
Velika večina anketiranih je to zavrnila. Da ni treba odpraviti Titovih ulic in trgov, jih je menilo 83 odstotkov. Da je ta poimenovanja treba umakniti, jih je nasprotno menilo 15,1 odstotka.
Janković naj ostane ljubljanski župan
Precej nemira je v slovensko predvolilno dogajanje vnesla vest, da se v decembrski volilni spopad namerava vključiti tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Ta svoje odločitve o tem še ni javno sporočil. Sodelujoče v anketi pa so vprašali, kaj bi bilo po njihovem mnenju bolje: da Janković nastopi na državnozborskih volitvah ali pa da dokonča županski mandat v Ljubljani. Prepričljiva večina, 79,3 odstotka, jih meni, da bi bilo bolje, da ostane župan. Da naj nastopi na volitvah, jih je odgovorilo 14 odstotkov.
Podrobnejši pregled pokaže, da je med temi, ki mu priporočajo nastop na volitvah, več volivcev levih strank. Tako je med potencialnimi volivci LDS 38 odstotkov takšnih, ki Jankoviću priporočajo nastop na volitvah, med volivci SD pa jih je 28 odstotkov. Iz tega lahko sklepamo, da bi Janković, če se bo odločil za nastop na volitvah, dobil predvsem glasove levih volivcev.
Uspešnejše desne stranke
Naslednje vprašanje se nanaša zlasti na Janeza Janšo, čeprav ni nikjer izrecno omenjen. Anketirane so vprašali, ali bi po njihovem mnenju lahko človek, ki je udeležen v nekončanem sodnem procesu, kandidiral na volitvah? Tudi pri tem vprašanju se je pokazalo precej soglasja. Slabe tri četrtine vprašanih, 74 odstotkov, jih meni, da to ni prav. Nasprotno, torej da se nekdo, ki je udeležen v potekajočem sodnem procesu, kljub temu lahko poteguje za poslansko mesto, jih meni slaba četrtina, 23,7 odstotka.
Sodelujoče so vprašali še po njihovem pričakovanju glede izida decembrskih volitev. Torej ne, kako bodo sami glasovali, ampak kako mislijo, da bodo glasovali drugi. Največ vprašanih meni, da bodo na predčasnih volitvah bolj uspešne desne oziroma desnosredinske stranke; takšnih je 39,6 odstotka. Da bodo bolj uspešne leve oziroma levosredinske stranke, jih meni 19,4 odstotka. Sredinskim strankam uspeh napoveduje 17,9 odstotka vprašanih.
Potencialni volivci SDS večinsko menijo, da bodo bolj uspešne desne stranke. Nasprotno pa potencialni volivci SD niso najbolj prepričani v uspeh levih strank: 41 odstotkov jih meni, da bodo bolj uspešne leve, 39 odstotkov pa jih meni, da bodo bolj uspešne desne stranke.
Brez podpore intervencijskemu zakonu
V tokratni anketi so preverjali tudi podporo intervencijskemu zakonu, ki bi zamrznil plače v javnem sektorju, pokojnine in socialne transferje. Pokazalo se je, da zakon nima večinske podpore. Takšen zakon bi podprlo 36,1 odstotka vprašanih, več kot polovica – 58,7 odstotka – pa ga ne bi podprla. No, medtem se je intervencijskemu zakonu odrekla tudi vlada, kar pomeni, da bo vsaj do volitev vse po starem. To pomeni, da se bodo z novim letom omenjeni izdatki državne blagajne opazno povečali.
Na koncu še vprašanje o primeru koroške deklice, ki je po sporu med materjo in očetom glede skrbništva že več mesecev pogrešana. Primer je dobil tudi politične konotacije, ko so se o njem začele izrekati politične stranke, pred kratkim pa so ga obravnavali tudi v državnem zboru. Anketirane so vprašali, ali se jim zdi primerno, da primer koroške deklice obravnavajo v državnem zboru. Pokazalo se je, da se tudi glede tega vprašanja anketirani zelo strinjajo. Kar štiri petine, 81,7 odstotka, jih je odgovorilo negativno, da torej ni primerno, da se državni zbor ukvarja s tem primerom. Nasprotno je menila le desetina anketiranih.
