Anketa Dela: Ustavna obtožnica brez podpore

Gre za potezo opozicije pred parlamentarnimi volitvami, ocenjuje večina anketirancev, veliko je neopredeljenih.

Objavljeno
19. november 2017 19.37
Zoran Potič
Zoran Potič

Predlog ustavne obtožnice proti predsedniku vlade Miru Cerarju, ki bo uvrščen na dnevni red enkrat po 1. januarju 2018, bo hkrati tudi uvod v začetek predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami. Opozicijska SDS hoče prepričati večino v državnem zboru, da je premier Miro Cerar ustavil postopek deportacije sirskega begunca Ahmada Shamieha, a je malo možnosti, da bo obveljala takšna interpretacija.

 

 

Poteza se predlagateljem politično ne bo obnesla. V tokratni anketi Dela namreč ugotavljamo, da ravnanje vlade oziroma predsednika vlade v tem primeru ne more predstavljati dovolj tehtne podlage za ustavno obtožnico proti predsedniku vlade.

Na začetku nas je zanimalo, kako slovenska javnost oziroma sodelujoči v anketi dojemajo begunce z vojnih območij Bližnjega vzhoda, ki so ostali pri nas. Nekaj več kot polovica anketiranih je odgovorila, da so begunci velik ali zelo velik problem, 45 odstotkov vprašanih pa je menilo nasprotno - da so majhen problem oziroma ne predstavljajo nikakršne težave.

Ne glede na dojemanje begunske problematike kot težave skoraj polovica vprašanih meni, da je opozicijska SDS z vložitvijo ustavne obtožnice za predsednika vlade pretiravala oziroma ni imela tehtnih razlogov za takšno potezo. Z obtožnico se strinja slaba tretjina vprašanih, petina pa se jih ni hotela opredeliti.

Proti mladi in stari

S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da ustavno obtožnico podpirajo skoraj vsi podporniki SDS in podporniki SNS, statistično značilno pa izstopajo še moški in tudi anketiranci v starostni skupini od 25 do 34 let. Na drugi strani so študentje, podporniki SMC, SD, Levice, upokojenci in starostna skupina nad 54 let, ki menijo, da ustavna obtožnica proti predsedniku vlade zaradi begunca Ahmada ni primerna.

Zanimalo nas je še, ali bosta ustavna obtožnica in vse razburjenje v politiki, ki bo spremljalo potezo opozicijske SDS, kakorkoli vplivala na izbor na parlamentarnih volitvah. Kar 76 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da ne, in zgolj 13 odstotkov, da bo.

Kar pomeni, da so se ušteli tisti, ki so se odločili za ustavno obtožnico iz prepričanja, da bi lahko na tej temi nabirali politične točke. Zato ne preseneča, da več kot sedemdeset odstotkov vprašanih ne dvomi, da je ustavna obtožnica že del predvolilnega boja in strategije opozicijske stranke.

 

Kampanjo bo zaznamoval spopad med levico in desnico

In kakšno predvolilno kampanjo pričakujejo sodelujoči v anketi, glede na to, da smo od volitev oddaljeni še okoli sedem mesecev? Šest desetin anketiranih je prepričanih, da bo kampanjo zaznamoval oster politični spopad med levico in desnico, petina jih pričakuje, da bo predvolilna kampanja napeta in živčna. Da bi bila politična kampanja ali argumentirana ali umirjena, je prepričana le slaba desetina sodelujočih; to skupino bi lahko označili tudi za velike optimiste.

Na koncu smo postavili vprašanje, s katerim smo poskušali ugotoviti, politiki katerih strankarskih barv so anketirancem bližji - levi, desni ali sredinski. V anketi ugotavljamo, da politiki z desnim predznakom niso blizu 38 odstotkom sodelujočih. Politiki leve provinience niso blizu petini vprašanih, politiki sredine pa niso blizu slabi desetini anketiranih.

Da politiki levice niso blizu podpornikom SDS in NSi v anketi, je pričakovano, kot je pričakovano, da politiki desnice niso blizu simpatizerjem Levice in SD, je pa vsekakor zanimivo, da politiki desnice niso naklonjeni anketiranci z višjo ali visokošolsko izobrazbo.