Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski volivci pri svoji odločitvi stavijo predvsem na programe strank, večina pa se še ni odločila, koga bo volila čez mesec dni. Tako kažejo rezultati ankete Dela, v kateri so sodelujoče spraševali tudi o grških težavah z evrom in o morebitni slabi banki v Sloveniji.
Anketiranje je potekalo tik pred uradnim začetkom volilne kampanje, zato so anketirane spraševali, kako oblikujejo svojo volilno odločitev. Najprej o tem, ali si nameravajo v prihodnjih tednih do volitev vzeti čas za primerjavo volilnih programov različnih političnih strank. Dve tretjini – 66,4 odstotka – vprašanih pravi, da bodo to storili. Da do volitev ne bodo primerjali strankarskih volilnih programov, pa jih je odgovorilo 31,6 odstotka.
Med tistimi, ki se nameravajo posvečati primerjavi programov, še posebno izstopajo simpatizerji SDS (na gornje vprašanje jih je pozitivno odgovorilo kar 80 odstotkov) in anketiranci v starostni skupini 50–65 let (73 odstotkov).
Koga voliti?
Kaj bo najbolj vplivalo na to, kako se bodo volivci odločali na volitvah? Običajna razlaga je, da so odločilne osebnosti, a sodelujoči v Delovi anketi mislijo drugače. Med štirimi ponujenimi odgovori jih je največ, 46,3 odstotka, odgovorilo, da bo na volitvah odločilno vlogo imel program stranke. Ugled predstavnikov stranke je odločilen za 31,6 odstotka vprašanih, ugled stranke za 22,4 odstotka in osebnost predsednika stranke za 21,6 odstotka. Vsak anketiranec je lahko dal več odgovorov, zato njihov seštevek presega 100 odstotkov.
Program stranke so kot najpomembnejši dejavnik poudarile ženske (52 odstotkov, moški recimo le 40 odstotkov) in simpatizerji SDS (55 odstotkov). Ti so tudi največkrat poudarili ugled stranke (37 odstotkov). Osebnost predsednika stranke so poudarili simpatizerji Liste Zorana Jankovića (39 odstotkov) in anketiranci z visokošolsko izobrazbo (31 odstotkov).
Za dokončno odločitev o tem, koga voliti, je mesec dni pred volitvami, kot kaže, še prezgodaj. Kar 61,3 odstotka vprašanih še ne ve, komu bodo 4. decembra dali svoj glas. Že odločenih jih je malo več kot tretjina, 38,3 odstotka.
To je precej majhen delež, a primerljiv s podatki prejšnjih parlamentarnih volitev. Vnaprej (že pred začetkom kampanje) opredeljeni so predvsem starejši anketiranci, stari 50 let in več; od teh jih je že opredeljena ravno polovica. Politično gledano, pa so nadpovprečno vnaprej opredeljeni simpatizerji SDS (55 odstotkov), Liste Zorana Jankovića (64 odstotkov) in Liste Gregorja Viranta (48 odstotkov).
Grške težave z evrom
Anketirancem so postavili še tri vprašanja, ki zadevajo finančne probleme. Najprej o Grčiji in njenih težavah z evrom. Prejšnji teden je bil v Grčiji napovedan referendum, ki je vznejevoljil javnost v vseh državah z evrom. Tudi slovensko, kot kaže Delova anketa. Kar 69,4 odstotka anketiranih namreč tega referenduma ne podpira.
Ideja referenduma v Grčiji je bila medtem že umaknjena. Še vedno pa je negotovo, ali naj ta država ostane v evrskem območju, torej ali naj še naprej kot svojo valuto uporablja evro. Glede tega je slovenska javnost precej razdvojena. Večina, 50,5 odstotka, jih meni, da ne bi smela ostati v evrskem območju, da naj ostane, pa jih pravi 43 odstotkov. Med zadnjimi je mnogo več mlajših anketirancev, zlasti študentov.
In še vprašanje o slabi banki
Anketirancem so razložili, da nekateri politiki želijo ustanoviti tako imenovano slabo banko, na katero bi prenesli slabe naložbe, s tem pa bi razbremenili matično banko in omogočili kreditiranje naložb dobrih podjetij. Nato so jih vprašali, ali se jim to zdi primeren način reševanja slovenskih bank. Pritrdilno jih je odgovorilo skoraj dve tretjini, 64,1 odstotka. Če se bo vlada kdaj odločila za ustanovitev slabe banke, torej lahko upa na podporo javnosti.
