Tiskane izdaje
Ljubljana - Po padcu družinskega zakonika na referendumu leta 2012 se je zdelo, da se vprašanje o istospolnih parih in posvojitvah otrok za dolga leta, celo desetletja, umika iz slovenske družbe in politike. A je poslanska skupina ZL vložila v poslansko oziroma zakonodajno proceduro spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pri čemer je zanimivo, da jim vlada ne nasprotuje, po razpravi na pristojnem delovnem telesu je tudi vse bolj očitno, da imajo njihovi predlogi večinsko podporo. Po anketi sodeč, podpira dopolnilo k zakonu o zakonski vezi malo več kot polovica sodelujočih v anketi, ne podpira pa ga 42 odstotkov. Spremembe najbolj podpirajo simpatizerji ZL, SD in SMC, mlajši, ženske in bolj izobraženi, nasprotujejo pa jim simpatizerji SDS, moški, ljudje s poklicno izobrazbo in starejši.
Tudi istospolne poroke imajo večinsko podporo. Da jih zakonske zveze med posamezniki, ki se deklarirajo za pripadnike istospolne skupnosti, ne motijo, meni skoraj 60 odstotkov vprašanih, nasprotno pa meni 37 odstotkov anketirancev. Pregled sociodemografskih kazalnikov kaže podobno sliko kot pri vprašanju o podpori spremembam zakona o zakonski zvezi. Levosredinski volivci, bolje izobraženi in mlajši podpirajo istospolne poroke, simpatizerji SDS, starejši in moški pa jim nasprotujejo. Ob vprašanju o možnosti, da bi istospolne skupnosti posvojile otroka, se slika obrne - posvojitve otrok v istospolnih skupnostih niso sprejemljive za 55 odstotkov sodelujočih v anketi, podpira pa jih 38 odstotkov vprašanih.
Tudi pri tem vprašanju je opazen razkol med podporniki in nepodporniki po črti levo - desno. Levosredinski volivci bi podprli posvojitve otrok istospolnih partnerjev, s tem se strinjajo tudi bolje izobraženi mlajši v starostni skupini od 18 do 35 let, medtem ko nasprotujejo posvojitvam podporniki SDS, ljudje s poklicno izobrazbo in ljudje v starostnem obdobju od 36 do 49 let ter starejši od 65 let.
V drugem sklopu vprašanj smo se dotaknili še ene vroče teme, ki v javnosti dviguje veliko prahu. Izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom podpira plebiscitarna večina oziroma 84 odstotkov sodelujočih v anketi. Vendar cena za gradnjo 27 kilometrov dolge proge do Luke Koper nikakor ni sprejemljiva. 1,4 milijarde za drugi tir je absolutno previsok znesek, meni 57 odstotkov vprašanih, medtem ko se jih tretjina ni opredelila.
Na dnevnem redu bo znova tudi vprašanje financiranja osnovnih šol, saj SD v sodelovanju s koalicijskimi strankami in opozicijskima ZL in Zaab snuje spremembo ustave, s katero bi bolj jasno opredelili vlogo javnega šolstva, problem financiranja zasebnih šol pa bi urejal poseben zakon. Slaba polovica anketiranih bi podprla rešitev, ki bi zagotovila financiranje le javnim šolam, 43 odstotkov anketiranih pa meni, da mora država zagotoviti enakopravno financiranje programov v javnih in zasebnih šolah.
