Tiskane izdaje
Ljubljana − Dneve v tem mesecu zaznamuje predvsem begunska tematika, v notranjepolitičnih vodah pa bo v tem tednu vlada Mira Cerarja dopolnila prvo leto. Zato smo tokratno anketo posvetili tema dvema temama. Ključna ugotovitev bi lahko bila, da prebivalci Slovenije dojemajo begunsko dramo bolj kot humanitarno in manj kot varnostno problematiko.
Odzivi držav članic EU na reke beguncev, ki se stekajo v Evropo, so različni. Evropska javnost namreč ni enotna glede tega, ali gre za begunce, ki bežijo pred vojno, ali za ekonomske emigrante, ki gredo s trebuhom za kruhom. Prav tako jih v nekaterih državah EU sprejemajo z odprtimi rokami, v drugih pa jih zavračajo.
V začetku septembra je v slovenski javnosti razpravo zaznamovala izrazito sovražna retorika do beguncev, ki so začeli trkati na evropske meje. Splošna javnost je sovražni govor odločno obsodila, a kakšno je dejansko mnenje povprečnega državljana Slovenije o tej temi?
Iz odgovorov v anketi, kjer nas je zanimalo, kakšen odnos imajo vprašani do izražanja nestrpnosti do beguncev, lahko ugotovimo, da veliko večino anketiranih takšna dejanja motijo, slabe petine pa ne. S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da pri tem vprašanju nestrpni odnos do beguncev značilno najbolj moti tiste anketirane, ki živijo v urbanih okoljih, imajo visokošolsko izobrazbo in so ženskega spola.
Na splošno vprašanje, kako razumete begunsko krizo ljudi z Bližnjega vzhoda, je skoraj polovica vprašanih odgovorila, da jo razumejo kot humanitarno tragedijo, pa tudi da jo je treba razumeti z varnostnega vidika − skoraj 30 odstotkov jo dojema kot humanitarno katastrofo, 11 odstotkov pa zgolj skozi prizmo varnosti. Visoko izobraženi anketiranci jo razumejo predvsem kot humanitarni problem, anketiranci v starostni skupini od 25 do 35 let in zaposleni pa kot humanitarni in varnostni problem.
Precejšnjo naklonjenost slovenske javnosti do beguncev, ki bežijo pred vojno v Siriji, kažejo tudi odgovori na vprašanje, ali bi bila zanje sprejemljiva rešitev, kakršno so uvedli v sosednji Madžarski, ko so vzdolž celotne meje s Srbijo postavili bodečo žico. Zanimalo nas je, ali bi podprli to rešitev, in dobili smo odgovor, da bi ji nasprotovalo skoraj 80 odstotkov vprašanih. Bodečo žico na južni meji podpira 12 odstotkov sodelujočih.
Ob prvi obletnici vlade Mira Cerarja lahko ugotovimo, da ji javnost podeljuje srednjo oceno. Na lestvici od 1 do 5 so ji dali povprečno oceno 2,67. Da ni ne uspešna ne neuspešna, meni 41 odstotkov vprašanih, da je neuspešna, meni dobra tretjina vprašanih, da je uspešna, pa 12 odstotkov. Da je vlada uspešna, izrazito menijo podporniki SMC, da je neuspešna, pa predvsem podporniki SDS. Ko smo povprašali, koliko ministrov znajo našteti, smo ugotovili, da zna okoli polovica anketiranih našteti le do devet ministrov od šestnajstčlanske vlade, le desetina pa bi znala našteti skoraj vse. Med njimi najbolj izstopajo Karl Erjavec, Dejan Židan in Dušan Mramor, medtem ko so vsi preostali (razen Milojke Kolar Celarc in Borisa Koprivnikarja) slovenski javnosti bolj ali manj neznani.
V tokratni anketi ugotavljamo, da javnost vladi na lestvici od 1 do 5 podeljuje slabo srednjo oceno oziroma povprečno oceno 2,67. Podpora vladi, ki je mandat nastopila 18. septembra lani, je skozi leto precej nihala; najnižjo smo zabeležili decembra, ko je imel Miro Cerar kar nekaj težav z iskanjem ministrov, ki so ekspresno odstopali, in aprila letos, ko se je koalicija ukvarjala s primerom nekdanjega ministra za obrambo Janka Vebra.
Ko so v vladajočem trojčku zakrpali načete odnose, se je slika začela spreminjati, podpora vladi se je začela krepiti in je nekje na ravni, kakršno je imela ob začetku mandata. Oktobra lani je vlada dobila povprečno oceno 2,69, v tokratni anketi pa smo izmerili povprečno oceno 2,67.
Zanimalo nas je tudi, ali je bila vlada uspešna. Odgovori so v skladu s pričakovanji, saj se je večina anketiranih odločila za ponujen odgovor, da ni bila ne uspešna ne neuspešna. Tretjina jih meni, da je bila neuspešna, dobra desetina pa, da je bila uspešna. Takšni odgovori pomenijo, da javnost vlade noče hvaliti, a tudi ne rušiti in jo sprejema s kritično distanco.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kateri od ministrov je najbolj izstopal. Iz odgovorov lahko ugotovimo, da povprečni prebivalec ne pozna večine članov vlade. Polovica vseh zna našteti Karla Erjavca, dobra petina še Dejana Židana in Dušana Mramorja, medtem ko so preostali popolna neznanka, z izjemo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc in podpredsednika vlade ter ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Anketiranci poznajo od dva do devet ministrov, slaba petina pa je tudi takšnih, ki se ne more spomniti niti enega samega ministrskega imena.
