Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska javnost ni zadovoljna s ponudbo strank, med katerimi lahko izbirajo na volitvah. Za večino ne obstaja stranka, za katero bi glasovali brez pomisleka. To je pokazala anketa Dela, ki je bila tokrat posvečena vprašanjem, ki se porajajo po tem, ko poslanci državnega zbora pretekli torek niso izglasovali zaupnice vladi. Torej o predsedniku odhajajoče vlade Borutu Pahorju in o predčasnih volitvah, ki se utegnejo kmalu zgoditi.
Če bodo predčasne volitve, ali obstaja stranka, za katero bi glasovali brez pomisleka, so vprašali sodelujoče v anketi Dela. Skoraj dve tretjini, 65,3 odstotka, jih je odgovorilo, da taka stranka ne obstaja. Pritrdilno jih je na gornje vprašanje odgovorilo 29,9 odstotka.
Rezultat kaže, da volivci niso zadovoljni s ponudbo v slovenskem političnem prostoru. Ravno zato so možnosti novih, svežih ljudi in strank večje kot kadarkoli. Križanje s strankarskimi preferencami pokaže, da 94 odstotkov tistih, ki se ne bi udeležili volitev, tega ne bi storili, ker ni prave politične stranke zanje. Štiri petine tistih, ki ne vedo, za katero stranko bi glasovali, je odgovorilo, da ni stranke, za katero bi glasovali brez pomisleka. Če pa seštejemo deleža obeh, neopredeljenih in potencialnih abstinentov, ugotovimo, da se skoraj polovica, 48,5 odstotka anketirancev, ni opredelila, kateri stranki bi dala glas. Večina med njimi zato, ker niso zadovoljni s ponudbo na političnem prizorišču.
V anketi so med drugim spraševali tudi, ali bi bili pripravljeni na volitvah svoj glas dati kakšni novi stranki, ki trenutno še ne obstaja. Večina je odgovorila pritrdilno. Ko pa so jih vprašali, kakšne so po njihovem možnosti, da se nove stranke dejansko prebijejo v parlament, pa jih večina pravi, da so te možnosti majhne.
Kljub temu da so volivci nezadovoljni z uveljavljenimi strankami, novim strankam torej ne pripisujejo velikih možnosti. Tako se zna zgoditi, da bodo na koncu glasovali za uveljavljeno stranko, ki ustreza njihovim političnim preferencam.
Boljša ocena za Pahorja kot za vlado
Predsednik vlade Borut Pahor v državnem zboru ni dobil zaupnice. Kako bi ocenili njegovo delo v celotnem mandatu, so vprašali sodelujoče v tokratni anketi Dela. Ponudili so jim pet možnih odgovorov, od zelo slabo do zelo dobro. Več kot polovica jih je Pahorju dala negativno oceno: zelo slabo 19,3 odstotka, slabo pa 37,1 odstotka. Srednjo oceno niti dobro niti slabo jih mu je dalo 18,8 odstotka. Oceno dobro je odstavljenemu premieru prisodilo 20,9 odstotka vprašanih, oceno zelo dobro pa 2,1 odstotka. Povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 (od zelo slabo do zelo dobro) znaša 2,50.
Borut Pahor je torej za svoje delo v celotnem mandatu dobil precej boljšo oceno, kot jo zadnje čase dobiva vlada, ki ji negativno oceno navadno prisodi več kot tri četrtine anketiranih.
Najslabše so njegovo delo ocenili simpatizerji SDS: 33 odstotkov jih je njegovo delo ocenilo kot zelo slabo, 49 odstotkov kot slabo, torej skupaj 82 odstotkov. Edina skupina, ki je Pahorjevo delo ocenila pozitivno, so simpatizerji SD: 14 odstotkov kot zelo dobro, 49 odstotkov pa kot dobro, kar je skupaj 63 odstotkov.
Pahorjeva kariera v prihodnje
Glede tega, ali ima po izglasovani nezaupnici Borut Pahor še možnosti nadaljevanja politične kariere, se je javnost razdelila skoraj na pol: 49,5 odstotka anketiranih meni, da nima možnosti, le malo manj, 46,4 odstotka, pa jih meni nasprotno. Da ima Pahor še možnosti politične kariere, menijo predvsem simpatizerji SD (69 odstotkov), simpatizerji SLS (53 odstotkov), anketiranci, stari od 26 do 35 let (54 odstotkov), in visoko izobraženi (60 odstotkov). Da nima možnosti nadaljevanja politične kariere, pa menijo predvsem simpatizerji SDS (54 odstotkov) in simpatizerji Desusa (56 odstotkov).
Kandidat za mandatarja
Če se bo v tednu dni po izglasovani nezaupnici pojavil kandidat za mandatarja, potem bodo predčasne volitve vsaj za nekaj časa odložene. Pri vprašanju, ali pričakujejo, da se bo ta kandidat pojavil, so anketiranci razdeljeni točno na pol: 46,4 odstotka jih kandidata pričakuje, natanko enak delež anketiranih pa meni, da kandidata ne bo.
Natančnejši pregled, katere skupine anketirancev menijo, da se še lahko pojavi kandidat za mandatarja, pokaže, da so to simpatizerji LDS (73 odstotkov) in ženske (56 odstotkov). Nasprotno pa menijo zlasti simpatizerji SD (61 odstotkov) in moški (58 odstotkov).
Skrajšanje mandata poslancem
Odgovor na naslednje vprašanje kaže, koliko nezaupanja v poslance državnega zbora ima slovenska javnost. Anketirance so vprašali, ali menijo, da si bodo poslanci skrajšali mandat. Vprašanje je na neki način zapoznelo, saj so poslanci v torek že izglasovali nezaupnico in si tako dejansko že skrajšali mandat. Anketiranje pa je potekalo v sredo in četrtek. Kljub temu je bila večina vprašanih, 59,2 odstotka, prepričana, da si poslanci ne bodo skrajšali mandata. Da si ga bodo skrajšali, jih je menilo le slaba tretjina, 32,9 odstotka.
Voliti novo stranko
Prej ali slej bodo v Sloveniji nove volitve. Bi bili anketiranci pripravljeni voliti kakšno novo stranko, ki še ne obstaja na političnem prizorišču? Bi, in to v precejšnjem številu. Da bi bili pripravljeni voliti novo stranko, jih je odgovorilo 58 odstotkov. Da ne bi glasovali za novo stranko, pa jih je odgovorila dobra tretjina, 35,3 odstotka.
Še bolj presenetljiv je podrobnejši pregled rezultatov. Ta pokaže, da so samo volivci SDS trdno odločeni glasovati za svojo stranko. Med njimi jih 64 odstotkov ne bi bilo pripravljenih dati glasu za novo stranko. Pri vseh drugih strankah je večina volivcev pripravljena dati glas novi stranki. Med volivci SD jih je takih 55 odstotkov, med volivci Desusa 65 in med volivci SLS kar 68 odstotkov. Razen glasov za SDS so torej v anketah vsi glasovi za stranke dokaj negotovi.
Možnosti novih strank
Anketiranci bi torej podprli nove stranke. Kakšne so po njihovem možnosti novih strank, civilnodružbenih gibanj in drugih iniciativ, da se prebijejo v državni zbor? Kar 71,5 odstotka jih je odgovorilo, da so te možnosti majhne. Da so velike, jih je menilo 22,9 odstotka.
