Tiskane izdaje
Ljubljana - Kdaj bo referendum o zakonu o drugem tiru, bo jasno v torek, ko bo o tem odločal državni zbor, a vse bolj verjetno se zdi, da bo večina poslancev potrdila datum 24. septembra. In o čem konkretno bodo državljani odločali kmalu po poletnih počitnicah? Kot ugotavljamo v tokratni anketi Dela, se več kot polovica vprašanih ne čuti dovolj seznanjenih za odločanje na tem referendumu, približno toliko ji tudi meni, da je referendum nepotreben.
Ker je civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo ob izdatni podpori SDS uspelo zbrati več kot 40.000 podpisov, referendum vsekakor bo izveden, kljub temu pa več kot polovica sodelujočih v anketi meni, da ni potreben, medtem ko jih je o nasprotnem prepričana slaba tretjina. Sociodemografski prerez odgovorov razkrije, da so za razpis referenduma najbolj zagreti podporniki SDS, anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo, moški in vsak drugi prebivalec goriške in obalno-kraške regije. Med ljudmi, ki ne podpirajo referenduma, pa izstopajo podporniki SD in ženske.
Pri vprašanju, o čem konkretno se bo odločalo na referendumu (možnih je bilo več odgovorov, zato seštevek presega 100 odstotkov), ugotovimo, da sodelujoče v anketi najbolj vznemirjajo stroški gradnje drugega tira. Več kot 40 odstotkov jih namreč meni, da se bo na referendumu odločalo o finančnem načrtu tega projekta. Druga večja skupina anketirancev je prepričana, da bo referendum o drugem tiru dejansko referendum o vladi, manj kot petina pa jih meni, da bodo z njim odločali o poteku trase.
In kakšna bi bila najbolj sprejemljiva oziroma po njihovem najbolj realna številka, kar zadeva stroške gradnje? Največ oziroma slaba tretjina vprašanih pričakuje, da bi bilo za gradnjo drugega tira smotrno nameniti okrog 800 milijonov evrov, slaba petina bi se sprijaznila tudi z milijardo, dobra desetina celo meni, da je realno pričakovati okoli 1,4 milijarde evrov.
Zanimalo nas je še, komu bodo najbolj zaupali, ko se bo začela tudi formalna predreferendumska kampanja. Iz odgovorov lahko izluščimo, da je slovenska javnost v pretežnem delu izrazito nezaupljiva, saj je skoraj 40 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne bodo zaupali nikomur, dobrih 15 odstotkov jih zaupa civilnim iniciativam, potem vladi (13 odstotkov), malenkost manj pa skupini Davkoplačevalci se ne damo, medtem ko jih opoziciji zaupa 6 odstotkov.
Ker je do izvedbe referenduma še nekaj mesecev, je težko napovedovati, kolikšna bo udeležba, toda upoštevajoč izkušnje in na podlagi podatkov tokratne ankete lahko ocenimo, da za zdaj ni pretiranega navdušenja nad udeležbo. Da se bodo referenduma zagotovo udeležili, je odgovorilo dobrih 30 odstotkov vprašanih, vendar se je vsakič doslej izkazalo, da je pri tej skupini do dejanske udeležbe treba znižati številke. Med temi, ki trdijo, da bodo zagotovo prišli na referendum, sicer prevladujejo podporniki SDS, anketiranci v starosti od 55 do 64 let in tudi anketiranci z visokošolsko izobrazbo. Če na koncu pogledamo zgolj te, ki so odgovorili, da zagotovo ali verjetno pridejo na referendum, bi jih več kot polovica zavrnila zakon o drugem tiru. Seveda ob pogoju, da se bo teh zbralo dovolj.
