Anketa Dela: Žična ograja povsem neprimeren ukrep Madžarske

Postavljanje žične ograje na slovensko-madžarski meji je bila nesprejemljiva poteza sosednje države, je prepričanih dve tretjini sodelujočih v tokratni anketi Dela.

Velika večina anketiranih je prepričanih, da se bo begunski oziroma migrantski pritok v Evropo nadaljeval, kljub jesenskim in kmalu tudi zimskim razmeram. Slovenija se je na prihod beguncev razmeroma dobro odzvala, lahko ugotovimo iz ankete, tako namreč meni skoraj polovica vseh sodelujočih. Slovenski oblasti in nevladnim organizacijam je srednjo oceno dalo skoraj 30 odstotkov sodelujočih, da se Slovenija pri pomoči beguncem, ki so potrkali na njena vrata, ni ravno izkazala, pa meni dobrih 15 odstotkov anketiranih.

Ker je Slovenija že ukinila ukrep nadzora madžarske meje, je bilo postavljanje žične ograje na slovensko-madžarski meji popolno presenečenje, ki so mu sledili oster odziv javnosti in bilateralne aktivnosti med Slovenijo in Madžarsko na ministrski ravni. Kmalu potem je sosednja država začela umikati žično ograjo na meji. Da je bila to popolnoma nesprejemljiva (tako meni četrtina vseh vprašanih) oziroma nesprejemljiva poteza (41 odstotkov) je prepričanih dve tretjini vprašanih v anketi. Za četrtino je bil madžarski ukrep povsem sprejemljiv, desetina pa se ni znala opredeliti.

Pred tednom dni smo že objavili odgovore na vprašanje, kakšen odnos bi imeli do beguncev, če bi se odločili ostati v Sloveniji - vprašanje, ki je merilo na dilemo, ali so begunci breme ali priložnost. Iz ankete je razvidno, da bi večina prebivalcev Slovenije dojemala begunce v Sloveniji kot breme, ki bi potencialno lahko zasedali delovna mesta in izkoriščali socialno državo, le 13 odstotkov pa jih razume kot priložnost, da Slovenija postane vitalnejša in bogatejša zaradi znanja in talentov, ki jih prinašajo begunci z vojnih območij.

V zadnjem sklopu ankete smo obravnavali konflikt v Siriji in vstop Ruske federacije v vojno z letalskimi napadi v bran režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Zanimalo nas je tudi, kaj pomeni prihod ruskih letal. Iz ankete lahko ugotovimo, da je večina sodelujočih prepričanih, da nič dobrega, saj več kot polovica vprašanih meni, da ruska letala v sirskem konfliktu pomenijjo dodatno težavo, ki bi lahko vse skupaj le še zapletla. Da je bombardiranje ruskih letal pot do rešitve, je prepričana slaba petina vprašanih, tretjina pa se jih ni znala opredeliti.

Rešitev sirske vojne je mogoče doseči s kombinacijo vojaških napadov in diplomacije, je prepričana skoraj polovica anketiranih. Da je rešitev konflikta mogoča zgolj z diplomacijo, meni petina vseh, zgolj z vojaškim posredovanjem, pa meni desetina anketiranih.