Anketa: Koliko časa še bo gospodarska kriza v Sloveniji?

Že vidite luč na koncu predora?

Objavljeno
20. september 2013 21.55
ace_MNENJA/SP
Samanta Gomboc, notranja politika
Samanta Gomboc, notranja politika

Alenka Bratušek, predsednica vlade

»Šef evroskupine Dijsselbloem je pred zasedanjem v Vilniusu poudaril, da je pri ukrepanju v našem bančnem sektorju dosežen pomemben napredek. Komisar Rehn je dodal, da je Slovenija v bančnem sektorju in na drugih področjih ukrepala odločno ter da gremo v pravo smer. Namestnik generalnega sekretarja OECD Yves Leterme je pred nekaj dnevi opozoril, da je položaj Slovenije boljši od številnih drugih v območju evra. Po njegovem prepričanju Slovenija ostaja država z veliko priložnostmi, z nižjo stopnjo zadolženosti kot drugje na evrskem območju. Trdno sem prepričana, da so ukrepi, ki jih izvajamo, skupaj s tistimi, ki jih načrtujemo, zadostni za uspešen izhod iz krize in ohranitev naše finančne suverenosti v vseh pogledih.«

Igor Lukšič, SD

»Da, vidim luč na koncu predora. Vendar imajo tisti, ki nas vodijo v predor, svojo luč, ki marsikoga zavede, da podpre napačno pot. Za to, da spet pridemo na svetlo, moramo spremeniti tudi EU in velik del razmerij v svetu. Za to potrebujemo zaveznike. Socialni demokrati jih v tujini imamo, doma v Sloveniji pa smo žal trenutno še prešibki. Če nam uspe prepričati tudi ključne centre moči v državi, ki vodijo nekatere procese, da so naši cilji najboljši, ima po mojem mnenju Slovenija priložnost za boljšo prihodnost. Sicer bomo šli po poti, ki je bila začrtana po volitvah leta 2004 in se je utrdila leta 2012.«

Gregor Virant, DL

»Da bi lahko ugledali luč na koncu predora, bomo predor najprej morali izkopati do konca. Slovenija je pri izvedbi nujnih gospodarskih in družbenih reform ostala napol poti in zdaj zaradi neodločnosti plačuje visoko ceno. Gospodarska kriza je razkrila dejstva, da država lastniško obvladuje prevelik delež gospodarskih družb, ki delujejo na trgu, in da čezmerno posega v gospodarstvo. Zato verjamem, da smo končno prišli do tiste prelomnice v miselnosti, ki bo omogočila sprejetje ključnih ukrepov za osvoboditev slovenskega gospodarstva. V vladi, v kateri sodelujemo, sprejemamo odločitve, ki temeljijo na racionalnosti, konstruktivnosti in strokovnosti, zato sem prepričan, da je luč na koncu predora danes veliko bliže, kot je bila še pred nekaj leti.«

Jože Jerovšek, SDS

»Za zdaj ne vidim luči na koncu predora. Če imajo preiskave, ki so se začele v bankah, realne temelje, potem res ne vem, komu v bankah sploh še lahko zaupamo. Očitno naša vlada še vedno ščiti tajkune iz Foruma 21, ki imajo odločilen vpliv tudi v sistemskih bankah v državi. Politična slika je sicer netransparentna, kajti vemo, da so bile določene stranke ustanovljene zgolj zato, da bodo ščitile ropanje bank in centre moči, ki so Slovenijo privedli tako globoko. Na takih temeljih je težko graditi prihodnost. Torej: ne vidim luči na koncu predora, jo pa moramo poiskati.«

Franc Bogovič, SLS


»Večina držav v Evropi že okreva po težki gospodarski krizi. Žal Slovenija ni med njimi, saj se je reševanje strukturnih težav z reformami popolnoma ustavilo. Spomladanske zaveze iz stabilizacijskega paketa, to je zmanjšati nevzdržni proračunskih primanjkljaj z racionalizacijo državne porabe in strukturnimi reformami, se ne izvajajo. Dodatno zviševanje davkov in obremenitev gospodarstva nas še bolj potapljata. Z ozirom na popolno nehomogenost vladne koalicije, ko se niso sposobni dogovoriti o nobenem izmed bistvenih ukrepov, je edina luč, ki jo za zdaj vidim v predoru, tista od brzovlaka, ki bo v nas treščil kot streznitev, ko bo mednarodna javnost ugotovila, da vlada Alenke Bratušek ni izpolnila skoraj ničesar iz dogovorjenega nabora ukrepov.«

Ljudmila Novak, NSi

»Luč na koncu predora vidim pod določenimi pogoji, predvsem če bi vlada temeljito spremenila svoje ravnanje. Pogoj je tudi, da socialni partnerji, politične stranke in tudi druge veje oblasti spremenijo način ravnanja v podporo ukrepom, ki bodo spodbudili gospodarsko rast in prinašali nova delovna mesta.«

Karl Erjavec, Desus

»S tem, ko smo dosegli dogovor o proračunu, lahko pričakujemo, da bo vlada stabilna in ne bo politične krize. Seveda, pa so pred nami še hudi izzivi. Ostaja namreč odprta razprava v zvezi s Slovenskim državnim holdingom, v zvezi s sanacijo bank, v zvezi s privatizacijo državnega premoženja, državnih podjetij. To so zelo občutljive teme, vendar mislim, da je ključno, da smo se uspeli dogovoriti o proračunu, in upam, da bo vlada še stabilna.«

Frančišek Markelj, zdravstveni delavec, Slovenski Javornik

Pri barabah, kakršne imamo v gospodarstvu in politiki, kriza ne samo, da bo trajala dolgo, ampak se bo še poglabljala zaradi netransparentnosti, nekredibilnosti posameznikov v javnem in zasebnem sektorju ter tudi zaradi razmetavanja državnega denarja. Če bi vsakdo nosil osebno finančno odgovornost za nepravilnosti oziroma za napačne odločitve, bi bile razmere drugačne, denarja pa bi bilo dovolj. Prvi pokazatelj »izhoda« iz krize bo povečanje mesečnih obveznosti za hipotekarna bančna posojila. Šele tri leta po tem, se bodo plače spet začele zviševati.

David Modrič, podjetnik, Jesenice

Kriza bo trajala še kar veliko časa, saj za zdaj še nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu izboljšale. V zadnjem času se ni nič izboljšalo. Še več, razmere se samo še slabšajo, saj se zaposlovanje zmanjšuje že pet let, številna velika podjetja, denimo v gradbenem sektorju, so propadla, država ne spodbuja podjetništva in ustanavljanja novih podjetij, ampak jim zgolj otežuje poslovanje (povišanje DDV). V javnem sektorju je treba marsikaj spremeniti in ga zmanjšati. Luči na koncu predora še ni, saj še noben kazalnik ne kaže v pozitivno smer.

Bogdan Božac, direktor Marles Hiše, Maribor

Na žalost gospodarski krizi v Sloveniji še ni videti konca, saj v Sloveniji še nismo sprejeli nujnih strukturnih reform in ukrepov. Bojim se, da jih bomo sprejeli šele pod bolj ali manj formalnim pritiskom iz Bruslja, ki bo moral biti dovolj močan, da bo zatrl dnevne interese političnih skupin in lobijev, ki trenutno onemogočajo njihovo sprejetje. S sprejetjem teh ukrepov in reform, ki bi se ob primernem pritisku iz tujine utegnilo zgoditi prihodnje leto, bomo šele stopili na pot okrevanja. To pomeni, da prve učinke in spremembe na bolje lahko pričakujemo najprej leta 2015.

Slavka Marinič, predsednica uprave Primat, Maribor

Zadnja poročila o izhodu iz gospodarske krize v evropskem prostoru so precej spodbudna. Kriza je bila zdaj v Sloveniji velikokrat razumljena kot kriza zaradi visoke odvisnosti od stanja v drugih evropskih državah. Poročila o razmerah v Sloveniji pa so slaba in nič optimistična. To kaže na dejstvo, da v državi ni ukrepov za gospodarsko rast, ni politične volje. Dokler se torej naši splošni okviri delovanja ne bodo izboljšali, luč na koncu predora ne bo posvetila. Morda bo lučka brlela, ker bomo podjetja vendarle izkoristila boljše stanje v evropskem prostoru. Vsekakor pa ni mogoče pričakovati, da bomo doživeli 'svetlobo' v

pogojih, v katerih zdaj delujemo.

Aleksander Legen, oblikovalec, Ljubljana

Izraz gospodarska kriza je zavajajoč. Gospodarstvo vodi »gospoda«, ki bogati na račun »malih ljudi« in malih podjetij, zato bo najprej treba pojasniti, kdo je resnično v krizi, da bi se lahko začeli pogovarjati o rešitvah. Na mikroravni, je zadeva zelo preprosta. Če nekdo načrtno ogroža tvoj obstoj, je rešitev le ta, da ga »odstraniš«. Z državnim in svetovnim gospodarstvom je zgodba enaka. Naivno bi bilo verjeti, da je gospodarska kriza spontana, saj gre za implementacijo interesov vplivnih ljudi, ki imajo svojo agendo, torej je rešitev jasna. Gospodarske krize v Sloveniji še nimamo, imamo pa očitno socialno krizo. Zato luč še dolgo ne bo posvetila, če bomo rešitev prepustili tistim, ki so jo zakuhali načrtno.

Sanjin Jašar, aktivist, Ljubljana

Gospodarska kriza je nateg stoletja in ni nekaj, kar smo povzročili pridni delovni ljudje, ampak pokvarjeni bankirsko-politični oportunisti, ki so načrtovali zasužnjenje držav in njihovih narodov prek centralnih bank, ki si izposojajo fiktivni denar. Ta »kriza« bo trajala, dokler ne bomo ugotovili, da to sploh ni kriza, ampak dobra priložnost za vrnitev naše usode v naše roke z detoksikacijo strupenega sistema in konformizma. Luči na koncu predora ne vidim, ker ne gledam skozi predor, ampak zunaj njega. Če že vidim luč, jo vidim zunaj predora, torej na prostranosti solidarnosti, nesebičnosti, povezovanja enakomiselnih, empatije in humanosti, ne pa kolektivne apatije in egoizma, kot je bila do zdaj praksa v predoru.

Sebastjan Jeretič, lobist, svetovalec župana, Koper

Dokler bo ta vlada, luči na koncu predora ne bo. Kvečjemu bo še kakšna ugasnila. In sicer zato, ker na makroekonomskem področju sprejema usodne korake (zavoženi ukrepi davčne politike) in ker na mikroekonomski ravni ne zna reševati primerov. Pridejo do podjetja in potem je preveč ovir, »golmanov«, ki vladi preprečujejo, da bi znala dati gol. Spremeniti je treba način delovanja vlade. Jedro problema so banke, ki ne odobravajo kreditov in nočejo urejati starih problemov, ker bi s tem morali razkrivati stare grehe in odgovorne zanje. Zato ne naredijo nič, krivci s tem kupujejo čas. Spremeniti bi morali logiko vladanja. Čas je, da se teoretiki umaknejo in pridejo na oblast ljudje iz prakse, ki so se dokazali v realni ekonomiji.