Arbitraža gre naprej – vsaj za zdaj

Ljubljana – Po tem, ko je tudi slovenska stran izbiro novega člana arbitražnega sodišča, ki določa mejo med našo in sosednjo državo, prepustila haaškemu tribunalu, lahko do odločitve Gilberta Guillauma pričakujemo manj ostrih tonov med Ljubljano in Zagrebom.

Pričakovanja obeh strani so si sicer povsem nasprotna. Medtem ko je Hrvaška po julijskih dogodkih in odstopu njihovega arbitra Budislava Vukasa dala vedeti, da je arbitražni postopek ne zanima več, saj je slovenska stran domnevno prekršila pravila arbitražnega sporazuma, pričakuje, da arbitražno sodišče svojega dela ne bo nadaljevalo. Hrvaški sabor je konec julija namreč obvezal vlado, da začne postopek za prekinitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško na temelju dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. Posledica tega je bil tudi Vukasov odstop in sporočilo Hrvaške, da novega arbitra ne bo imenovala, saj je sporazum zanjo ostal le mrtva črka na papirju.

Slovenska pričakovanja so drugačna. S prepustitvijo imenovanja »slovenskega« arbitra predsedniku arbitražnega sodišča naša stran meni, da je naredila najboljši korak, da se odpravi vsak dvom v morebitno pristranskost odločitve haaškega sodišča. Prepričana je, da bo peterica sodnikov odločila neodvisno in sprejela pravično odločitev. S tem ko bo predsednik sodišča imenoval oba arbitra, bo, tako naša stran, zagotovljena enakost strank v postopku, kar je izjemnega pomena za pravično razsodbo. Slovenija pričakuje nadaljevanje arbitražnega postopka, tudi zato, ker vloga arbitrov ni, da bi kakorkoli navijali za katerokoli stran. To je naloga agentov obeh strani in odvetniških ekip obeh držav. Po odstopu Simone Drenik naša agentka ostaja dr. Mirjam Škrk z ljubljanske pravne fakultete, v odvetniški ekipi pa so Allain Pellet, Rodman Bundy in Michael Wood.

Po prvih odzivih EU se zdi, da ima Slovenija »prednost« pred Hrvaško in da se bo arbitražni postopek nadaljeval. Ni pa nobenih zagotovil, da bo tako tudi ostalo.