Bančne razlastitve: Predlagani zakon ne odpravlja neustavnosti

Ljubljana – Potem ko so poslanci kljub izraženim pomislekom odločili, da je predlog zakona o pravnem varstvu razlaščencev primeren za obravnavo v DZ, sta zakon raztrgala še zakonodajno-pravna služba in ustavni svet. Tako kot razlaščenci ugotavljata, da predlog ne odpravlja neustavnosti.

Odbor za finance in monetarno politiko bo predvidoma v četrtek obravnaval predlog zakona o pravnem varstvu okoli 100.000 razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank, s katerim naj bi odpravili neustavnost, ki jo je lani ugotovilo ustavno sodišče. To je presodilo, da sodno varstvo iz zakona o bančništvu ni bilo učinkovito, ker zakonodajalec ni upošteval šibkejšega položaja vlagateljev v kvalificirane obveznosti v primerjavi z Banko Slovenije. Pri tem je izpostavil nedostopnost informacij o vrednosti sredstev bank, infomacijsko neravnotežje in odsotnost postopkov enostavnega kolektivnega pravnega varstva. Vlagatelji so z izbrisom skupaj izgubili 960 milijonov evrov.

Zamujanje z zakonom

Vlada je z več kot enoletno zamudo v pripravila zakon, ki naj bi oškodovanim vlagateljem omogočil vložitev odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, pri tem pa bi takoj dobili le odločbo o izrednih ukrepih in pogodbo z izvajalci ocene vrednosti sredstev bank, vse druge dokumente in podatke pa bi morali po aktualnem predlogu razlaščenci posebej zaprositi. 

Oškodovani vlagatelji in njihovi odvetniki so s predlaganimi rešitvami zakona že vse od začetka nezadovoljni, saj menijo, da te ne odpravljajo ugotovljene neustavnosti. Enako ugotavljata tudi mnenji zakonodajno-pravne službe državnega zbora (DZ) in državni svet.

Nova neustavnost

Zakonodajno-pravna služba navaja, da predlagane rešitve ne odpravljajo očitkov ustavnega sodišča, še posebno ne informacijskega neravnotežja med razlaščenci in Banko Slovenije, posebna procesna pravila pa da ogrožajo pravico do polne odškodnine. Meni celo, da bi to lahko pomenilo ponoven protiustaven poseg v pravice nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Med drugim opozarjajo, da bi morali razlaščenci imeti dostop do podatkov še pred vložitvijo tožbe, in to vsi, ne le tožniki. Dodajajo še, da dokumenti, ki naj bi bili objavljeni na spletu, ne zadostujejo za utemeljitev tožbenega zahtevka. Opozarjajo tudi na možno dolgotrajnost postopkov in velike stroške, zadržke pa so izrazili tudi do imenovanja odbora izvedencev. Prav tako se jim zdi sporna obvezna uporaba predlaganega zakona. 

DS zakona ne podpira

Niti državni svet predloga zakona ne podpira. Predlog zakona ne uresničuje vsebine iz odločbe ustavnega sodišča in v smislu zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva ne izboljšuje položaja nekdanjim imetnikom, prav tako v konceptualnih rešitvah precej odstopa od podanih stališč ustavnega sodišča, so zapisali. Med drugim izpostavljajo nezadosten dostop do podatkov, neučinkovanje sodbe na vse imetnike in izračun odškodnine.

Zadržke do zakona so že v splošni razpravi izražali tako opozicijski kot koalicijski poslanci, ki so napovedovali tudi možnost dopolnitve predlaganega zakona. Predloge amandmajev je že poslala odvetnica Helena Butolen iz družbe Šelih in partnerji, ki zastopa razlaščene finančne institucije. Predlagajo uvedbo virtualne podatkovne sobe, kjer bodo vsi razlaščenci lahko dobili dostop do potrebnih dokumentov, oprostitev plačila taks in možnost poravnave v višini najmanj 60 odstotkov izbrisanih terjatev tožnikov.

Računsko sodišče pred vrati

Oškodovancem pa gotovo ne gre na roko pravkar sprejeta odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje dela člena zakona o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča presojo nadzora centralne Slovenije in bi se po pričakovanju nanašal predvsem na presojo njene vloge pri sanaciji bančnega sistema leta 2013. Če bi računsko sodišče lahko začelo izvajati revizijo »pravilnosti in smotrnosti praks nadzora«, bi lahko razlaščenci ugotovitve uporabili pri pripravi tožbe.