Tiskane izdaje
Ljubljana – Janez Janša prepričuje slovensko javnost, da polaganje njegove gotovine na račun osebne bančnice ni sporna bančna storitev. V Banki Slovenije odgovarjajo, da takšno ravnanje v bančništvu nikakor ni običajno.
Na začetku septembra je v medije pricurljal dokument urada za preprečevanje pranja denarja, ki bi lahko dodatno osvetlil način poslovanja zakonskega para Janez Janša in Urška Bačovnik Janša. Iz dokumentacije, so poročali mediji, je mogoče razumeti, da sta zakonca Janša bančni uslužbenki več let prinašala večje vsote denarja, ta jih je polagala na svoj račun in z njega nato plačevala njune stroške.
Na uradu za preprečevanje pranja denarja so menda tako od leta 2009 zaznali večje število tovrstnih pologov, od nekaj 100 evrov do nekaj 1000 evrov. Po podatkih, ki jih je objavila POP TV, je osebna bančnica s svojega računa menda plačala aro za nakup stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani v višini 32.000 evrov, med plačanimi stroški pa je domnevno vrsta računov različnih zneskov.
Za Janšo ni nič spornega
V SDS so potrdili, da gre v tem primeru za bančnico Natašo Pajenk (sestrično Urške Bačovnik Janša), ki je zaposlena v komercialni banki (BKS) in je zakoncema Janša pomagala pri urejanju bančnih storitev. Pri tem je zanimivo, da je Pajenkova po letu 2009 vsaj trikrat zamenjala zaposlitev (banka Unicredit, Sparkassee, BKS), na tej poti pa sta jo spremljala zakonca Janša.
V SDS dejstva, da sta polagala denar na račun osebne bančnice, niso posebej komentirali. Pred nekaj dnevi je na to temo odgovarjala poslanka SDS Alenka Jeraj v studiu nacionalne televizije, ki je na vprašanje o gotovinskem poslovanju Janše dejala, da njihovemu predsedniku tega ni treba pojasnjevati, »ker si lahko vsak izbere osebnega bančnika, ki ga želi«. Na naše vprašanje o tem na novinarski konferenci je Janša odgovoril: »Nič nenavadnega ni, da sem uporabljal usluge ženine sestrične, v tem ni nič nezakonitega in nič spornega.«
Ali je v tem poslovanju karkoli spornega, bo med drugim odgovorila policija, ki je na pobudo urada za preprečevanje pranja denarja »prejela naznanilo v povezavi s sumljivimi transakcijami, ki so v fazi preverjanja v okviru obstoječih in morebitnih novih preiskav«.
Na generalni policijski upravi pojasnjujejo še, da so »določene finančne transakcije« zakoncev Janša že preverjali v predhodnih kriminalističnih preiskavah in tudi vzporednih preiskavah, ki potekajo na podlagi ugotovitev KPK. Ta je, kot je znano, 8. januarja letos v poročilu o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank ugotovila, da Janša ne zna prepričljivo pojasniti izvora vsaj 210.000 evrov pridobljenega premoženja.
Storitev ni v skladu s pravili
Za pomoč pri ugotavljanju, ali Janša govori resnico, ko navaja, da ni nič spornega niti nezakonitega pri uporabljanju bančnih storitev ženine sestrične, ko na njen račun polaga svoj denar, smo se obrnili na več bančnih institucij.
V Združenju bank Slovenije so nam pojasnili: »Takšno ravnanje je lahko sporno z davčnega vidika, z vidika preprečevanja pranja denarja ali pa z vidika preprečevanja korupcije, pri čemer je treba vsak primer obravnavati individualno.«
V Banki Sloveniji so na naše osnovno vprašanje odgovorili z daljšim pojasnilom o razlikah med storitvami privatnega in osebnega bančništva. Tako pravijo, da je privatno bančništvo storitev, ki »zajema upravljanje celotnega finančnega položaja«, in je po navadi namenjeno strankam z večjim premoženjem. Osebno bančništvo pa je najbolj podobno konceptu TTR (tekočega računa), ki predvideva osebno obravnavo, obseg storitev pa je manjši kot pri privatnem bančništvu.
»V nobenem primeru od navedenih pa ni običajno, da bančni uslužbenec od tretje osebe prejme gotovino in jo zatem polaga na svoj račun. Po našem vedenju banke tega ne dopuščajo in imajo vzpostavljeno omejitev, ki referentu pri bančnem okencu onemogoča izvajanje transakcij po svojem računu,« so še dodali v Banki Slovenije. V banki Unicredit so nam odgovorili, da storitev, po kateri sprašujemo, ni v skladu z njihovimi pravili. V NLB pa so pojasnili, da prilagajajo svoje storitve osebnim potrebam strank, a da stranka, ki je deležna osebne obravnave, »posluje v svojem imenu za svoj račun ali za pooblaščene račune«. Torej transparentno.
