Tiskane izdaje
Ljubljana – Kot uresničevanje načela socialne države sta ministra Anja Kopač Mrak in Goran Klemenčič predstavila novelo zakona o izvršbi, po kateri, med drugim, banke ne bodo smele več poplačati svojih stroškov iz sredstev, ki so po zakonu izvzeta iz izvršbe. Banke pa temu odločno nasprotujejo.
Združenje bank Slovenije (ZBS) je že v postopku priprave novele zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) opozarjalo ministrstvo za pravosodje, da se ne strinja z nekaterimi novimi določili, a so njihove pripombe očitno preslišali. Novela ZIZ prinaša nekaj pomembnih novosti – ena je ta, da onemogoča izvršbo pod znesek minimalne neto plače (604,35 evra), druga pa, da bankam ne dovoljuje, da bi svoje stroške za vpogled v račun, ko izvršbe niso mogoče, poplačale iz sredstev, ki so po zakonu izvzeta iz izvršbe. S čimer pa se banke ne strinjajo.
Strošek od 20 do 40 evrov
Mnogim se zdi sedanje stanje namreč paradoksalno – po eni strani upnik ne dobi plačila, ker ima dolžnik zgolj priliv denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, banka pa zato, da ugotovi, da izvršba ni mogoča, zaračuna svoje stroške. Njihova višina se med bankami razlikuje, giblje pa se nekje med 20 in 40 evri, kar za nekoga, ki ima le 269 evrov socialne pomoči prihodka, ni zanemarljivo. »S predlogom novele se ministrstvo loteva problematike visokih nadomestil, ki jih banke zaračunavajo za izvrševanje sklepov o izvršbi. Gre za primere, kjer nekatere banke ta nadomestila poravnajo neposredno s tekočih računov komitentov, ki prejemajo denarno socialno pomoč. To pomeni, da se del denarnih transferjev, ki jih je država namenila socialno šibkim, preusmerja v banke. Predlog novele, izhajajoč iz socialne funkcije lastnine ter ob skrbnem tehtanju dveh ustavnih kategorij, svobodne gospodarske pobude na eni in načela socialne države na drugi strani, bankam ne dovoljuje, da bi se pri teh nadomestilih poplačale iz sredstev, ki so po zakonu izvzeta iz izvršbe,« so pojasnili na pravosodnem ministrstvu. To konkretno pomeni, da teh stroškov ne bodo mogle več poravnavati iz socialnih pomoči, otroških dodatkov, veteranskih dodatkov, štipendij in drugih transferjev, ki jih določa zakon, prav tako pa jih ne bodo mogle zaračunati, če zaposleni, samostojni podjetnik, upokojenec, skratka komitent, prejema mesečne prejemke, ki so manjši od 76 odstotkov bruto minimalne plače (600 evrov).
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je poudarila, da so si za poseg v ta zakon prizadevali dve leti in so zdaj zelo zadovoljni. Po njenih besedah problematika zadeva več kot 10.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, zaradi blokiranih računov pa so menda hudi problemi zlasti v Mariboru.
Bodo banke zapirale račune?
Pri ZBS, ki ga vodi dr. France Arhar, sicer podpirajo prizadevanje, da se problematika izvršb uredi, a nikakor ne na tak način. Opozarjajo, da imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev skupaj med 550.000 in 600.000 sklepov o izvršbah (sklepov je manj, ker gre en sklep na primarno in na sekundarno banko). Čeprav dolžnik nima nobenih dohodkov, ki bi bili ustrezni za rubež, je s prihodom sklepa v banko treba izvesti celo vrsto opravil, povezanih z evidentiranjem, vnosom v aplikacije, dnevnim izračunavanjem zakonitih zamudnih obresti, poročanjem v različne evidence in podobno, banka pa ima s tem konkretne stroške, pojasnjujejo pri ZBS.
»Z novelo bi zakon po eni strani prisilil banke in hranilnice, da izvajajo aktivnosti, po drugi pa jim prepoveduje, da bi si te storitve poplačale, kljub temu da komitent ima sredstva. Takšno ravnanje bi bilo možno samo, če bi stroške banki poravnal tisti, ki ji je naložil tovrstne aktivnosti, torej država ali upnik, kot v primeru, ko se določi cenilec ali izvedenec,« menijo pri ZBS. Pri tem izražajo bojazen, da bi posamezne banke oziroma hranilnice, če bi se novela ZIZ uveljavila, morda zapirale tovrstne račune, ker tega ne bi mogle več izvajati brezplačno. Banke so sicer že v preteklosti zapirale račune posameznikom zaradi dolgov, izvršb in drugih razlogov, na kar so posebej opozarjali centri za socialno delo, ki niso imeli kam nakazovati denarja več kot 1500 prejemnikom socialne pomoči. Zaradi tega so se na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve lotili projekta »socialne kartice«, ki naj bi zaživel v kratkem.
»Zavedamo se socialne odgovornosti, zato hočemo s svojimi predlogi prispevati k ureditvi problematike,« trdijo pri ZBS, hkrati pa opozarjajo, da »enostransko in ne dovolj premišljeno sprejemanje sprememb zakonodaje, ki samo delno rešuje problem, lahko vodi le na ustavno sodišče.«
***
Odziv ministrstva za pravosodje (28. maj 2015)
Stališče Združenja bank Slovenije je povsem legitimen odraz interesa zasebnega bančnega kapitala, ki pa je pri svojem udejstvovanju vendarle omejen z ustavnim okvirjem - po Ustavi RS ima, izhajajoč iz načela socialne države, zasebna lastnina namreč tudi socialno funkcijo. Po mnenju ministrstva, ki sledi temeljnemu sporočilu odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-339/98 z dne 14. 10. 1998, to v primerih izvršb na prejemke dolžnika pomeni prepoved poseganja ne le v njegov eksistenčni minimum, temveč tudi v eksistenčni minimum oseb, ki jih je dolžan preživljati.
Predlagana novela Zakona o izvršbi in zavarovanju zato iz izvršbe dodatno izvzema nekatere prejemke socialnega značaja, poleg tega pa omejuje izvršbo na znesek določene višine. Podobno ureditev poznajo tudi nekatere druge evropske države, kot so Nemčija, Francija in Portugalska.
Izpostaviti velja, da nadomestila, ki jih banke odtegujejo z računov svojih komitentov za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, nimajo podlage v zakonu, temveč v individualnem pogodbenem razmerju med banko in komitentom. Medtem ko druge upnike pri poplačilu omejujejo zakonska določila, ki varujejo dolžnika, pa si banke pravico do nadomestila jemljejo na podlagi tipske pogodbe in pa golega dejstva, da jim je dolžnikov prihodek neposredno dosegljiv, saj se nahaja na bančnem računu. Iz tega sledi, da so bankam na voljo za poplačilo tudi tisti prejemki posameznika, ki mu jih je zaradi socialnega položaja namenila država in na katere njegov upnik ne more poseči niti na podlagi izvršilnega naslova. Takšna poplačila za storitve, vezane ravno na ugotavljanje, ali so določeni prilivi lahko podvrženi izvršbi ali ne, po trenutni (ne)ureditvi lahko posežejo tudi v zakonsko določen minimalni varovani znesek.
Predlog Združenja bank Slovenije, da bi za stroške bank jamčil upnik s predujmom, ni ustrezen, saj:
- bi to pomenilo omejitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva, ki se dokončno uresničuje v izvršbi,
- bi plačilo predujma predstavljalo vsaj začetno, pogosto pa tudi dokončno finančno obremenitev upnika, izvršba pa se vodi ravno v njegovem interesu,
- bi to predstavljalo časovni zastoj v izvršilnem postopku že pri najbolj običajnem sredstvu izvršbe,
- bi se s predujmi nepotrebno obremenilo sodišča (odločanje o predujmu, nakazilo predujma, dokazovanje plačila predujma), sploh v primeru, ko bi socialno šibki upniki za plačilo predujma zaprosili še za brezplačno pravno pomoč,
- so upniki lahko tudi sami v slabem finančnem stanju, njihova terjatev ima lahko tudi poseben pomen - na primer preživninska terjatev, zato bi bile take ovire lahko še posebej problematične,
- bi bila ureditev nesistemska, Zakon o izvršbi in zavarovanju drugim izvrševalcem sklepov o izvršbi (delodajalec, KDD) teh stroškov namreč ne priznava,
- tudi na primer v Nemčiji banke sploh ne smejo zahtevati povračila stroškov za izvrševanje sklepa o izvršbi.
Zavajajoča je navedba, da predlog novele bankam povsem odvzema pravico do izplačila nadomestila. Banke imajo namreč še vedno pogodbeno pravico do izplačila nadomestila, s to razliko, da se po predlagani ureditvi ne bodo več smele neposredno poplačati iz zneska, ki dolžniku zagotavlja preživetje, temveč bodo morale - kot vsi drugi upniki - počakati, da dolžnikova sredstva presežejo socialni minimum, ki ga varuje zakon.
Predlagana novela zakona z omejitvijo tovrstnih poplačil odločno varuje posameznika, ki se je znašel na meji eksistenčnega minimuma, in mu daje prednost pred zasebnimi interesi bank, ki so se takšna nadomestila odločila zaračunavati.
Odnosi z javnostmi
Ministrstvo za pravosodje
