Tiskane izdaje
Ali je oziroma bo vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavilo ali kaj spremenilo, za zdaj ni znano, je pa zelo verjetno, da je senat pod predsedstvom sodnika Marka Šorlija o zahtevi že odločil, a sestavljanje obrazložene pisne odločbe zahteva nekaj več časa. Glede na sklep o začasnem zadržanju sodbe Bavčarju, ki je bil obsojen zaradi napeljevanja Boška Šrota k zlorabi položaja in pranja denarja, pa je tudi zelo verjetno, da je Bavčarju z zahtevo uspelo.
Odvetnik potrdil prejem sklepa
Da Igorju Bavčarju še ni treba za zapahe, nam je potrdil tudi odvetnik Aleksander Čeferin. V odvetniški družbi so namreč prejeli sklep vrhovnega sodišča, s katerim je to Bavčarju kazen odložilo na podlagi zakona o kazenskem postopku. Ta namreč določa, da lahko vrhovno sodišče odredi, da se glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine.
Od četverice obsojenih v zadevi Istrabenz se je v četrtek popoldne, kot smo že poročali, z zaporniške žimnice nazaj v domačo posteljo preselil Kristjan Sušinski, ki je od decembra prestajal triletno zaporno kazen zaradi pranja denarja. Iz tega je sklepati, da se vrhovno sodišče tudi pri njem nagiba v (delno) razveljavitev pravnomočne obsodbe. Pranja denarja (poleg napeljevanja h kaznivemu dejanju) je bil obtožen in obsojen tudi Bavčar.
Bavčar bi moral na sedemletno prestajanje zaporne kazni že lanskega oktobra (po odločitvi sodišča bi moral povrniti še 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenega premoženja). Kaznivi dejanji si je nakopal leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Vendar so mu na podlagi izvedenskega mnenja specialista kardiologa in poznejšega operativnega posega dvakrat preložili prestajanje zaporne kazni. Pred dnevi so Bavčarja znova pričakovali v zaporih na Dobu, a je spet poslal novo prošnjo za odlog. Ljubljansko okrožno sodišče je sklenilo, da bo obsojenega pregledal drug, nov izvedenec medicinske stroke, a to po sklepu vrhovnega sodišča, ki mu je kazen odložilo, niti ne bo več treba.
V zaporu ostajata Boško Šrot in Nastja Sušinski
Čeprav odločitev o prekinitvi oziroma odložitvi kazni ne prejudicira končne odločitve glede zahteve za varstvo zakonitosti, je ta vrhovnemu sodišču naložena, ko obstaja velika verjetnost, da bi lahko obsojenemu z zahtevo uspelo. Bavčar bi moral za zapahe oditi že oktobra lani, a mu je odhod v zapor uspelo odložiti. Sodišče mu je kazen odložilo na podlagi mnenja izvedenca kardiologa, saj da Bavčar, ki je bil pred meseci hospitaliziran v izolski bolnišnici Medicor in operiran, ni sposoben bivanja za rešetkami. Sodišče je Bavčarjevi prošnji nazadnje ugodilo z enomesečnim odlogom, ki pa se je iztekel 11. junija. Vložil je novo prošnjo, o kateri še ni odločeno, saj je sodišče odredilo, da ga pregleda nov izvedenec kardiološke stroke. Glede na odločitev vrhovnega sodišča je ta Bavčarjeva prošnja zdaj brezpredmetna, spanja na zaporniški žimnici pa ga je (do preklica) rešilo vrhovno sodišče.
Zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom za začasno zadržanje izvršitve kazni je vložil tudi Boško Šrot, a kot nam je potrdil njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, odločitve sodišča še ni, Šrot, obsojen na pet let in deset mesecev zapora, pa je še vedno za zapahi. Pod ključem ostaja tudi Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec Istrabenza (obsojen na tri leta in devet mesecev zapora), ki je tudi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Očitek Bavčarju je, da je nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Šrota napeljal, da je pri poslih z Istrabenzovimi delnicami zlorabil položaj, pranje denarja pa je menda storil s tem, ker si je domnevno dal nakazati dva zneska v skupni višini 21,68 milijona evrov (denarja iz zlorabe položaja), nato pa je z njim razpolagal. Bavčarjev zagovornik Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin je v zahtevi za varstvo zakonitosti izpostavil, da ni opredeljeno, kako bi moral Šrot ravnati v konkretni zadevi, pri čemer je za obstoj očitanega kaznivega dejanja nujen obstoj škode pivovarni. Ta pa je imela pri tem poslu več kot tri milijone evrov dobička in njeno premoženje se s spornimi posli ni zmanjšalo, temveč povečalo. Stališče sodišč, češ da ni pomembno, kakšen bi bil učinek teh transakcij za pivovarno, pa po Bošnjakovem mnenju pomeni kršitev kazenskega zakona.
V zvezi s pranjem denarja odvetnik poudarja, da se navedeno kaznivo dejanje lahko stori le z obarvanim naklepom, torej z namenom prikriti izvor »umazanega« denarja, izrek pravnomočne sodbe pa tega Bavčarju ne očita, niti v opisu dejanja v izreku sodbe niti v obrazložitvi pa se ne zatrjuje, da je s sprejetjem denarja na svoj transakcijski račun prikril oziroma poskušal prikriti izvor denarja.
