Tiskane izdaje
Če bi se zgodil nov begunski val, bi to povsem determiniralo čas pred volitvami, vsekakor bolj kot vse druge teme, ocenjujejo nekateri politični analitiki v zvezi z neuradnimi informacijami, da je na morebitni nov migrantski val, zlasti iz Cazinske krajine, opozorila tudi varnostno-obveščevalna agencija.
Večje premike migrantov bi lahko za povečanje podpore volivcev izkoristila predvsem SDS, ki je znana po svojem odklonilnem stališču do njih. Varnost je ena osrednjih točk volilnega programa NSi, medtem ko je na primer v osnutku programa SD zapisano, da je rezilno žico na meji treba nemudoma odstraniti.
Na ozemlju med Grčijo in BiH je zdaj okoli 50.000 migrantov, po nekaterih ocenah jih je precej več od uradnih podatkov in mnogi od teh ljudi se bodo spomladi - po zimi, izboljšanju vremena ter upadu rečnih vodostajev - odpravili na pot in se v EU poskušali prebiti prek BiH. Ta pričakovanja potrjujejo tudi v policiji.
»Z izboljšanjem vremenskih razmer pričakujemo več poskusov nezakonitega prestopa meje. Za učinkovitejše varovanje meje si vsak dan izmenjujemo informacije in usklajujemo načrtovanje aktivnosti. Še pred množičnim prilivom ilegalnih migracij v letih 2015 in 2016 je slovenska policija pri nezakonitih prehodih meje opažala sezonska nihanja. Tako je število nezakonitih prehodov meje pozimi vedno upadlo, odstotek je bil povezan z vremenskimi razmerami tako v bližnji regiji kot na celotni smeri nezakonitih potovanj,« razlagajo v policiji. Poudarjajo, da so z razmerami na zahodni balkanski poti ilegalnih migracij ažurno seznanjeni. Podatke vsak dan pridobivajo od policije v BiH, Srbiji in na Hrvaškem ter Frontexa ter med drugim iz poročil diplomatsko-konzularnih predstavništev, naštevajo in poudarjajo, da se podatki sprotno osvežujejo in dopolnjujejo, konkretno tudi podatek o zgostitvi migrantov v okolici Velike Kladuše.
Klemen Grošelj: Bati se je populistov
»Dejstvo je, da je na poti proti EU veliko ljudi obtičalo v 'vicah', med Grčijo in Hrvaško. Prav Hrvaška bo prva, ki bo pod pritiskom. Zdaj ne govorimo o tako velikem številu migrantov kot ob zadnji migrantski krizi. Predvsem se bodo dogajali poskusi ilegalnih prestopov meje, kar pomeni, da bodo tudi postopki potekali skladno s schengenom. Te ljudi bodo relativno hitro vračali nazaj v izhodiščne države. Cazinska krajina ni tako geografsko ugodna za takšne migracije, gre pa zagotovo za najkrajši kopenski koridor do Slovenije čez hrvaško ozemlje, ki je poleg tega relativno slabo poseljen zaradi posledic vojne na Balkanu v 90. letih. Za tihotapce je zato lahko to gotovo zanimiva pot,« pojasnjuje obrambni analitik Klemen Grošelj.
Povečano število poskusov ilegalnih prehodov meje bo zagotovo precejšnja dodatna obremenitev za slovensko policijo. Če bodo na mejah mešane patrulje, bo pod pritiskom tudi slovenska vojska. »Za sistem notranje varnosti bo to velika obremenitev, še zlasti zato, ker je slovenska vojska že zdaj na robu svojih zmogljivosti, to bo stres za sistem in deloma za državo, vendar se bo po mojem mnenju slovenski varnostni sistem sposoben spoprijeti s tem izzivom v okviru svojih rednih zmogljivosti,« dodaja Grošelj. Če pa ne bo tako, bo potrebno ukrepanje, pri tem pa bo ključno tudi to, da bomo v predvolilnem času in bi se lahko ta vprašanja populistično napihovala. Negotovo je tudi, opozarja sogovornik, kako bomo odzivni, ker imamo vlado, ki opravlja le tekoče posle.
