Virant: Birokratske ukrepe iz Bruslja ponavadi še pozlatimo

Cerarjeva odgovornost je, da zadeve uredi, meni nekdanji notranji minister. »Upam, da ne bo čakal, da se zgodi kolaps prometnega sistema.«

Objavljeno
14. april 2017 20.49
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović
Ljubljana – Zaradi velikonočnih praznikov policisti ta konec tedna ponovno pričakujejo več kilometrov dolge kolone in negodovanje potnikov. Nekdanji notranji minister Gregor Virant, ki danes svetuje organizacijam, kot so OECD, svet Evrope in evropska komisija, meni, da je bruseljska uredba neustrezna tudi z varnostnega vidika.

Prejšnji konec tedna je bruseljska uredba zahtevala nadzor nad vsemi, ki so prečkali schengensko mejo in mejo Unije, kar je povzročilo tudi šesturne zastoje. Kaj lahko Slovenija stori?

Če nastanejo nesorazmerni učinki na promet, lahko uporabi klavzulo, po kateri bi mejna policija izvajala tako imenovana ciljna preverjanja. Poenostavljeno povedano, to pomeni, da policija na meji v registrih EU preverja samo izbrane potnike. Komandirjem na mejnih policijskih postajah bi morali le naročiti, da nadzor izvajajo tako, da ne nastajajo daljši zastoji. Policisti bodo najbolje vedeli, kako to doseči. V našem primeru je očitno, da potrebujejo takšno navodilo.

Je to napovedal tudi premier Cerar, ko je dejal, da bo Slovenija uveljavljala možnost »ciljnega in usmerjenega preverjanja ob hkratnem zagotavljanju varnosti, ko bodo kolone na meji predolge«?

Upam, da bo res tako.

Bi lahko Slovenija od Bruslja zaradi temeljitega nadzora na meji »iztržila«, denimo, boljšo opremo za policiste ali dodatne policiste iz evropskih držav, če se pokaže, da je obmejnih policistov premalo?

Seveda. Ker smo varuhi dolge zunanje meje in na nas kot majhno državo pade nesorazmerno breme, bi morali zahtevati pokritje vseh investicij v prometno infrastrukturo, mejne prehode, kadre in opremo, ki nastajajo s takšnimi ukrepi. Poleg tega bi morali zahtevati prehodno obdobje, dokler z evropskimi sredstvi ne zagotovimo razmer, da lahko poostren nadzor izvajamo brez zastojev.

Kakšne so za to pravne možnosti?

Če so lahko ministri uredbo spremenili v meri zaostrovanja, bi lahko dodali še določbo o pravični razporeditvi bremen. Za to nihče ne potrebuje doktorata, samo malo zdrave ministrske pameti.

Bi lahko Slovenija uveljavila odškodnino za gospodarsko škodo, ki jo bo zaradi poostrenega nadzora utrpela v turizmu?

Ne, ker škode nismo utrpeli zaradi kakšnega protipravnega ravnanja. Napako smo naredili, da smo privolili v takšna pravila, ki jih interpretiramo v svojo škodo.

Zastoji, ki so pri nas dolgi deset kilometrov in več, so tudi na poljsko-nemški in madžarsko-avstrijski meji. Vendar se zdi, da so te države pri varovanju lastnih interesov v smislu povsem doslednega izvajanja tovrstnih uredb bolj pragmatične od Slovenije.

Slovenci bomo na ves glas kričali proti bruseljskim ukrepom, kadar bodo ti razumni in logični, recimo v primeru zahteve po uravnoteženju proračuna ali ekonomski svobodi. Ko pa EU sprejema birokratske ukrepe na meji duševne zaostalosti, ne nese tako daleč, da bi se pravočasno uprli. Še huje, birokratske ukrepe ponavadi še pozlatimo z lastnimi dodatnimi zapleti.

Torej je takšna uredba neustrezna tudi z varnostnega vidika?

Najprej smo v EU spustili več sto tisoč migrantov, ki jim ni bilo treba niti pokazati dokumenta. Zdaj pa lastne državljane pri izstopu preverjamo kot najhujše kriminalce. Dodaten komentar ni potreben.

Je Cerarjeva ocena, da bi v primeru nespoštovanja uredbe Slovenije schengenski nadzor meje premaknili na avstrijsko ali italijansko mejo, realna?

Ne bodo je premaknili na sever, če bomo Slovenci izvajali nadzor tako, da ne bodo nastajale šesturne kolone. To bi bilo noro. Cerarjeva odgovornost je, da zadeve uredi. Upam, da ne bo čakal, da se zgodi kolaps prometnega sistema.

Koliko je dogajanje na schengenski meji povezano z arbitražnim postopkom?

Mislim, da ni povezano, razen če bi se v slovensko-hrvaški komunikaciji kazala nervoza.