Tiskane izdaje
Ljubljana – Odhajajoča vlada bo kot enega zadnjih projektov poskušala zadržati in celo znižati plačno maso v javnem sektorju. Med predvidenimi ukrepi je tudi odpuščanje, a se bo o tem še pogajala s sindikati. Časa do predčasnih volitev je vse manj, zato je vprašanje, ali bo ukrepe sprejela ta koalicija.
Prihodnje leto se izteče večina ukrepov za brzdanje plačne mase v javnem sektorju, za katere se je ta in prejšnja vlada dogovorila s sindikati. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, ki opravlja tekoče posle, pravi, da je zanj pomembno, da se potrudijo; pogajanja so odgovorno ravnanje vlade, ali bo dogovor s sindikati dosežen ali ne, pa je odvisno od obeh strani. »Narediti moramo največ, kar je možno, da bi poskušali doseči dogovor, ker se ukrepi, ki veljajo za letošnje leto, z novim letom iztečejo in bi to bil velik problem za proračun,« ocenjuje minister.
Veljavni ukrepi, vključno s spremenjeno plačno lestvico, so začasne narave in bi brez drugačnega dogovora konec leta nehali veljati. Ob tem je vlada v nacionalnem reformnem programu, ki ga je aprila poslala v Bruselj, predvidela še dodatno znižanje izdatkov za stroške dela v javnem sektorju za pet odstotkov.
Med ukrepi vlade, ki jih podrobneje predstavljamo v tabeli (med fotografijami), je večinoma podaljšanje že veljavnih mehanizmov za brzdanje plačne mase, novost pa je možnost odpuščanja iz krivdnih in poslovnih razlogov in zaradi nesposobnosti. S tem ukrepom bi plačno maso znižali za dva odstotka. To po nekaterih izračunih pomeni okoli 3000 presežnih javnih uslužbencev in funkcionarjev.
Ukrepe v javnem sektorju za leto 2015 bosta vladna in sindikalna stran ponovno usklajevali prihodnji četrtek, do torka pa naj bi sindikati vladi posredovali svoj protipredlog. Časa za dogovor ni veliko, saj se bo izredna seja državnega zbora končala že to nedeljo, ko se bo iztekel še ustavni rok za tretji krog iskanja mandatarja. V nedeljo bi lahko predsednik republike Borut Pahor tako že razpustil državni zbor in razpisal predčasne parlamentarne volitve za julij.
Virant optimistično verjame, da je ukrepe, ki jih je deloma treba uveljaviti z novelo plačnega zakona v državnem zboru, še mogoče sprejeti: »Če bo popolno soglasje vladne strani in vseh sindikatov na drugi strani, bodo verjetno tudi parlamentarci pripravljeni stisniti gumb za te rešitve«.
Predsednik KSS Pergam Janez Posedi ni tako optimističen. »Dvomim, da bomo pogajanja s tako ostrimi zahtevami, kot jih postavlja vlada, zaključili junija.« Opozarja, da je vprašljivo tudi to, ali vlada lahko morebitni dogovor s sindikati tudi spoštuje. »Za celovit dogovor bi morala vlada imeti možnost rebalansa proračuna, a tega, pravi, nima. Lahko bi opravila le nekatere prerazporeditve po določenih proračunskih postavkah. To pa je po mojem premalo.« Zato se Posedi sprašuje, ali se je še smiselno pogajati.
Nekaj napredka pri preveč izplačanih plačah
Vlada in sindikati se pogajajo tudi vračilu preveč izplačanih plač, kjer so blizu dogovora. Ta ponekod računovodska napaka (zaradi napačne prevedbe v nov plačni sistem), ponekod pa namerna, se je v nekaterih delih javnega sektorja (predvsem v zdravstvu in šolstvu) zgodila avgusta lani.
Po dosegljivih podatkih bi ta problem lahko rešili tako, da bi se delodajalec in javni uslužbenec dogovorila o vračilu v omejenem obsegu, torej v višini največ dveh osnovnih plač.
Če javni uslužbenec, ki prejema previsoko plačo, na to ne bi bil pripravljen, pa bi sledila tožba in bi sodišče odločalo v skladu s pravili civilnega prava. Ob tem bi predvideli tudi rešitev, da se v posebej utemeljenih, izjemnih primerih dolg v celoti odpusti. V tem primeru bi soglasje dajala vlada.
Po zadnjih podatkih urada vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ima Slovenija v primerjavi z državami EU manjši delež zaposlenih v sektorju država, a je bila rast zaposlenosti v času krize v povprečju večja. Slovenija presega povprečje EU po deležu zaposlenih v izobraževanju, zaostaja pa po zaposlenosti v javni upravi ter v zdravstvu in socialnem varstvu.
Od začetka gospodarske krize se je rast zaposlovanja v državi zmanjšala le v dejavnosti javne uprave, v dejavnostih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva pa je ostala razmeroma visoka.
