Bo Slovenija od Hrvaške 
zahtevala poplačilo vojne škode?

Brežice – Predvidoma maja bo izdana prva knjiga, ki bo pričala o 20 kvadratnih kilometrov slovenskega ozemlja s šestimi vasmi, ki jih je med letoma 1941 in 1945 zasedla Neodvisna država Hrvaška. »Ko razmišljam o naslovu, se nagibam k uporabi besede okupacija,« je dejal Peter Pavel Klasinc, arhivar z mariborskega inštituta arhivskih znanosti, ki je zbral več kot 400 dokumentov o zamolčani zgodovini dveh sosedskih narodov.

»Objavljeni dokumenti bodo podlaga za zgodovinarje, da bodo lahko napisali zgodovino. Hkrati bo morala Slovenija razmisliti, da bi od Hrvaške zahtevala povračilo vojne škode.« »Nesporno je med letoma 1941 in 1945 NDH okupirala slovensko ozemlje, čeprav v malo drugačnem smislu. NDH je namreč okupirala del ozemlja, ki ga je pred tem že okupirala Nemčija,« je razložil Peter Pavel Klasinc. »V okupiranih vaseh – Jesenice na Dolenjskem, Slovenska vas, Nova vas, Obrežje, Rajec in Čedem danes ležijo v brežiški občini – je prihajalo do težav, nasilja, ljudje so trpeli. Treba bo zagotoviti poplačilo škode zaradi izgubljenega premoženja. O tem ni govorila ne oblast v Jugoslaviji ne zdaj v Sloveniji.«

Klasinc je dejal, da bo po objavi knjige tematiko predstavil pravnikom, ki delujejo znotraj meddržavnih komisij. »Kot zgodovinar sem to dolžan storiti. Od njih pa je odvisno, kako bodo te podatek uporabili.«

Ob vojni škodi, ki jo je povzročila NDH, bo predstojnik inštituta v Mariboru slovenske pravnike in pogajalce opozoril tudi na katastre, ki jih je NDH spisala leta 1941. Ti se domnevno razlikujejo od prejšnjih in bi lahko vplivali na prihodnjo določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.

O tem, da je NDH med vojno v šestih slovenskih naseljih na območju današnje brežiške občine uvedla lastni upravni, sodni, vojaški in šolski sistem, sta se v razmiku nekaj mesecev – ne da bi vedela za raziskovalno dejavnost drug drugega – kot prva leta 2005 razpisala brežiški novinar Ernest Sečen in na nekoč zasedenem območju stanujoč Franc Hedl. Hedl je nato gimnazijskemu sošolcu Petru Pavlu Klasincu pomagal dokumentirati pisne vire in ustno izročilo prič.

Medtem ko je Klasinc prepričan, da je čas za objavo knjige dozorel, imata Hedl in direktor celjskega zgodovinskega arhiva Bojan Cvelfar rahle pomisleke. Poleg tega, da lokalno prebivalstvo in manjši arhivi (krajevni, šolski, bolnišnični...) še skrivajo mnoge strokovni javnosti neznane podatke, dosedanja raziskava ni dala niti odgovora, zakaj je do hrvaške zasedbe slovenskega ozemlja sploh prišlo.

Meddržavna pogodba med NDH in nemškim tretjim rajhom, podpisana 13. maja 1941, določa razmejitev na meji nekdanjih banovin. Odgovor na vprašanje, zakaj se je tri mesece kasneje v neposredni bližini Zagreba premaknila na območje današnje Slovenije, se verjetno skriva v dokumentaciji zunanjega ministrstva nekdanje NDH; po vojni, ko je šest vasi zopet zadihalo slovensko, je bila prepeljana v vojaški arhiv v Beograd. Ker je arhiv zaradi srbske zakonodaje zaenkrat tesno zaprt, je Klasinc leto in pol zaman čakal na dovoljenje za vpogled.